Čeprav se na Hrvaškem število govorcev slovenščine kot maternega jezika zmanjšuje, pa število posameznikov, ki se zanimajo za učenje slovenščine, narašča. Glede na to, da je medgeneracijski prenos slovenščine šibek in da slovenščine ni mogoče pogosto slišati v javnosti, je najbolj logična razlaga za povečanje zanimanja ekonomski pomen jezika. Zakaj raste zanimanje za slovenščino na Hrvaškem, smo vprašali predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbaro Riman, ki slovensko manjšino na Hrvaškem spremlja tudi kot raziskovalka Inštituta za narodnostna vprašanja (foto: Pixabay).

Zemljepisna imena so prvi simbol prisotnosti manjšine v javnem prostoru. V Slovenskem Porabju pa bodo mogoče tudi zadnji spomenik slovenstva, saj je slovenščina v tem prostoru ogrožena. Njihov najnovejši popis prinaša monografija Zemljepisna imena Slovenskega Porabja, ki je nedavno izšla pri založbi ZRC SAZU. Gost oddaje je njen sourednik dr. Matjaž Geršič z Geografskega inštituta Antona Melika. V okviru projekta so popisali ledinska imena, ki označujejo nenaselbinska zemljepisna imena, kot so polja, njive, travniki in gozdovi. Oddajo začenjamo z nekaterimi zanimivimi primeri.

Brez gotóvine ni kruha, bi rekli govorci kostelskega narečja, saj moki rečejo gotóvina. V večini krajev po Sloveniji pravijo sicer moki moka, v panonskem svetu, v delu belokranjskih narečij in v kozjansko-bizeljskem narečju pa je moka melja, kot tisto, kar se melje. Kako se nečemu reče v več kot 400 krajih po Sloveniji, je mogoče izvedeti v Slovenskem lingvističnem atlasu. Nedavno je na tematiko kmetovanja izšel tretji del tega temeljnega dela, ki ga je zasnoval že Fran Ramovš. O drugih zanimivostih lingvističnega atlasa v pogovoru z glavno urednico, red. prof. dr. Jožico Škofic (foto: Pixabay).

Z novim katoliškim uradnim prevodom Svetega pisma se po skoraj 450 letih spreminja stavek iz molitve Oče naš: 'in ne vpelji nas v skušnjavo' v 'in ne vpelji nas v preizkušnjo'. Odlomek je bil predmet številnih polemik po svetu, do njega se je opredelil tudi papež Frančišek. Ob njem se odpira eno izmed najtežjih vprašanj Svetega pisma, ki jih morajo upoštevati tudi prevajalci, je povedal biblicist akad. prof. dr. Jože Krašovec in to je, ali po svetopisemskem izročilu Bog človeka samo preizkuša ali pa ga celo namerno postavi v položaj krivde.

Kristjani verjamejo, da je tudi prevod Svetega pisma božja beseda, tako kot izvirna besedila. Čeprav biblicisti priznavajo, da je nemogoče v prevodu doseči vse, kar vsebuje izvirnik, saj je vsak prevod določena interpretacija, to ne pomeni, da se s prevodom ni ohranilo bistvo sporočila. To bistvo pa naj bi nastalo po posebnem božjem navdihu. Koliko tudi prevajalci iščejo posebni navdih, ki naj bi ga bili deležni avtorji Svetega pisma, oziroma se od njih to pričakuje, smo se ob izdaji novega uradnega prevoda Svetega pisma pogovarjali z biblicistom akad. prof. dr. Jožetom Krašovcem (Pixabay).

V Evropski uniji se povečujejo tehnološke razlike med jeziki, ne glede na to, ali so uradni ali neuradni. Nekoliko bolje gre sicer 24-im delovnim jezikom, vendar so razlike v digitalni podprtosti v primerjavi z angleščino velike. 20-im od skupno 90-ih jezikov Evropske unije pa naj bi celo grozilo digitalno izumrtje. Kaj lahko Evropska unija in njene države storijo za ohranitev večjezičnosti na digitalnem področju, o tem v pogovoru z dr. Simonom Krekom, koordinatorjem različnih nacionalnih projektov na področju jezikovnih tehnologij (Gerd Altmann / Pixabay). Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Področje avtomatike in robotike je eno izmed najhitreje razvijajočih se in rastočih v svetu. Tako kot na drugih znanstvenih področjih tudi na tem prevladuje angleška terminologija, ki pa je precej nepoenotena. Pri ugledni mednarodni znanstveni založbi Springer so se zato odločili, da izdajo terminološki slovar avtomatike in k sodelovanju povabili slovenske strokovnjake. Kako se je to sodelovanje začelo, smo se pogovarjali s soavtorjema slovarja doc. dr. Mojco Žagar Karer, vodjo Terminološke sekcije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in prof. dr. Rihardom Karbo, zaslužnim in upokojenim profesorjem Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Pri angleško-angleškem razlagalnem slovarju Terminological Dictionary of Automatic Control, Systems and Robotics, so sodelovali še prof. dr. Juš Kocijan, akad. prof. dr. Tadej Bajd in doc. dr. Gorazd Karer (foto: Pixabay).

Skoraj 40 milijonov državljanov Evropske unije uporablja regionalne, manjšinske in druge jezike, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov Evropske unije. V drugem delu pogovora z Bojanom Brezigarjem, ki jezikovne razmere po Evropi spremlja v vlogi novinarja, urednika in člana manjšinskih organizacij, bomo predstavili status in položaj furlanščine, ladinščine, frizijščine in samijskega jezika (foto: Pixabay). Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Skoraj 40 milijonov državljanov Evropske unije uporablja regionalne, manjšinske in druge jezike, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov Evropske unije. Med njimi so velike razlike že po statusu – nekateri so uradni, drugi so zaščiteni, tretji pa niso uradno prepoznani. O bretonščini, baskovščini in valižanščini se je še v 20. stoletju govorilo celo kot o ostankih barbarizma. Gost je Bojan Brezigar, ki jezikovne razmere po Evropi spremlja v vlogi novinarja, urednika in člana manjšinskih organizacij (foto: Pixabay). Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Portugalščina je šesti najbolj razširjeni jezik. Govori jo 270 milijonov ljudi po vsem svetu, na štirih celinah, v enajstih državah. Je jezik glasbe, nogometa, medicine, geografije, pomorstva, ekonomije in še česa. Portugalščina sodi med jezike, ki naj bi se v prihodnjih letih najbolj širil. Še posebej v Sloveniji pa je tudi jezik priložnosti, saj nimamo veliko usposobljenih prevajalcev portugalščine. V drugem delu oddaje o razlogih za študij portugalščine smo se z docentko za portugalsko literaturo dr. Mojco Medvedšek osredotočili na jezikovne vidike portugalščine (foto: Pixabay).

Pred informativnimi dnevi smo osvetlili razloge za študij dodiplomskega programa Portugalski jezik in književnost, ki ga izvaja Filozofska fakulteta v Ljubljani. Slovenija je bila do nedavnega ena izmed zadnjih držav Evropske unije, kjer študij portugalščine na institucionalni ravni ni obstajal. Gostja je docentka za portugalsko literaturo dr. Mojca Medvedšek (foto: Pixabay).