Miha Šalehar s poslušalci o družbenih fenomenih.
"Če bi si dovolil it v eksistenčne globine, je tisto, kar je onkraj tega, kar nam servirajo prve strani novičarskih portalov, življenje."
Miha ŠaleharNebuloze zanima, kako si vi razlagate tradicijo napitnine. Kakšni so vstopni kriteriji, ki vas motivirajo k temu, da ob devet evrov in petdeset centov visokem računu rečete "kar deset naredi"
Nekateri lokali in gostišča v zadnjem času uvajajo možnost plačila napitnine s plačilno kartico in to radi tudi namignejo. Pri gospodarski zbornici pravijo, da bodo nezadovoljni in težko ulovljivi delavci v gostinstvu zdaj bolj zadovoljni. Priznajmo pa, da vse skupaj malo diši tudi po ameriški praksi skoraj obvezne/prijazno vsiljene napitnine, ki plačilo strežnega kadra prelaga na končnega porabnika. Tako imenovani tringelt je v naših krajih precejšen tabu, ki po višini zneska niha med golim ničem, nekaj deset centi in lepimi zneski. Nebuloze zanima, kako si vi razlagate tradicijo napitnine. Kakšni so vstopni kriteriji, ki vas motivirajo k temu, da ob devet evrov in petdeset centov visokem računu rečete "kar deset naredi"? Kdaj ste popolnoma tiho in čakate neskončno brskanje za 50 centi? Kolikšen je ravno pravšnji znesek? Ali bi podprli obvezno napitnino?
Kje pa vi najdete spolno pristranskost in školjdive stereotipe? Kak je vaš odnos do tega? Ali je kje meja, ko začnemo pretiravati?
Spola in njune družbene vloge se z novimi časi intenzivno spreminjajo. Že uporaba dvojine je za najbolj občutljive lahko sporna. Občutljivosti teme se vse bolj zavedajo tudi proizvajalci dobrin in storitev, za katere se je izkazalo, da so v kontekstu sodobne prebujenosti lahko sporni. V tej maniri je proizvajalec keksov domačica - v prevodu gospodinja - izvedel komunikacijski harakiri: pojmu gospodinja so dodali veznik in ter prilepili kup alternativnih vlog, ki pritičejo sodobni ženski, ki ni samo gospodinja: umetnica, programerka, menedžerka... Seveda se je vsul plaz kritik, saj so keksi ravno s tem eksperimentom na prvo mesto postavili pralni stroj. Trendu prenove dojemanja spolov in njihovih vlog se je priključit tudi danski lego, ki je obljubil, da bo iz svoje ponudbe odstranil spolno pristranskost in škodljive stereotipe. Ob tej zavezi pa niso pojasnili, ali bodo legove gusarske ladje upravljale gusarke ali ljudem podobna bitja, ki bodo v namen korektnosti ostala brez spola in se jim ne bo reklo kapitan ali kapitanka. Kje pa vi najdete spolno pristranskost in školjdive stereotipe? Kak je vaš odnos do tega? Ali je kje meja, ko začnemo pretiravati?
Ličenje, frizura, manikura, pedikura, solarij, pa še salonarji, obleka in vstopnice za celo družino ... Zakaj?
Dragi straši, bližajo se mature in valete, primite se za denarnice. Plesne vaje, vstopnica za štiričlansko družino, obleka, čevlji, frizer, umetnica ličenja, umetnica manikure, pedikure ... Če vas bo hčerka prosila za bolj polne ustnice, popustite, na instagramu pravijo, da je to zdaj normalno. Pa nikar ne povejte, da gre za maturo, ker bo dražje. Zakaj? Ker se tako spodobi! Kaj bodo pa ljudje rekli? Paralele s pogrebom ali poroko, ki se ti v življenju zgodita malokrat, vas pa za to na veliko olupijo, se ponujajo same. Kje je smisel takega načina obhajanja konca šole? In ne nazadnje, dragi starši, mladeniči in mladenke: Kako bi lahko bolje porabili jurja ali dva?
Predsednica DZ je vkorakala v rdečih salonarjih in vse je bilo narobe. Zakaj na punce v tem poklicu gledamo drugače kot fante?
Drugačna obravnava političark ima dolgo brado. Tudi seksistični pogled nanje nam ni tuj; še posebno v zadnjem času, ko se je v politiko vrnil koncept tradicionalnega moškega, čigar tri vogale kreda podpirajo žena in vsaj trije otroci. Mnogim smo merili krilo, se spotikali ob vzorec ali torbico, kadar se je opisano razlikovalo od naših predstav o materinski spodobnosti Angele Merkel. In spet se je zgodilo. Predsednica DZ je obula rdeče čevlje in vse je bilo narobe. Na tviterju so nakladali, da kliče po moški ljubezni; poslanske kolegice so objavile fotografije črnih inačic, ker naj bi bilo tako bolj prav; druge so v znak solidarnosti oblekle rdeče; tretji pa so v rdeči barvi predsednice poiskali ideologijo. Zakaj na spodobnost in sposobnost političark gledamo drugače kot v primeru kolegov moškega spola? In ne nazadnje: kaj je narobe z rdečimi šolni?
Kdo ali kaj je inflacija? Pravijo, da znaša "samo" 7%! Kako jo čutite? Kripto? Baker? Rublji? Ima kdo kako pametno idejo?
Inflacija je tečna reč. V njeni naravi je, da jo slehernice in sleherniki dojamemo šele, ko je prepozno. Vseeno pa čutimo, da nekaj ni tako, kot je bilo. Kljub temu da nas uradne številke želijo prepričati, da je vse skupaj znotraj par odstotkov obvladljivega, nas pisk POS terminala vsakič polije s hladno prho realnosti. Za isti denar iz trgovine prinesemo skoraj pol manj kot pred dvema letoma; podražitve ključnih izdelkov pa včasih za tri in večkrat presegajo uradne ocene inflacije. Uradna statistika tako postreže s sedmimi odstotki in pol inflacije, v neuradnem življenju pa je samo jutranja kavica dražja za 91 odstotkov, nafta za 66, hotelske sobe pa za 37 odstotkov. Je torej vaša plača res samo par odstotkov manj vredna? Kako se pa vi "borite" z inflacijo?
V luči prihajajoče draginje Nebuloze zanima, kaj bo v vašem vsakdanu zamenjalo ključna artefakta blagostanja - zrezek in dizel?
Vremena se mračijo, vse se draži, treba bo ukrepati, zato so oči in ušesa usmerjena v tiste, ki nas zastopajo. Očitno pa omenjene in omenjeni nimajo druge pametne ideje za vpliv na ekonomsko krizo, kot da nas pozovejo k odrekanju. Bodoči predsednik vlade nas je pocrkljal s priporočilom, naj jemo manj mesa; predsednica Evropske komisije pa nam je ta teden svetovala, naj znižamo temperaturo v bojlerju, ugasnemo klime in ob nedeljah pustimo avto parkiran. Priporočila so grobo zarezala v naše vrednote. Kultura, ki vidi smisel obstoja v nedeljskem dizelskem izletu, ki je kronan z dunajskim zrezkom, bo taka odrekanja težko osmislila. Kako razumete priporočila mož in žena, ki nas zastopajo? Čemu ste se pripravljeni odreči in kaj ostaja? Kaj bo alternativa dobremu avtomobilu in sočnemu zrezku?
Zakaj nas Špela želi s torbico prepričati, da je odvetnica, da ni na minimalni plači?
Prestižne blagovne znamke, ki namigujejo na gmotno preskrbljenost posameznika, sleherniki razgrabimo. Če ne gre po tej poti, nam za potrebe ustvarjanja vtisa, da pripadamo klanu Kardshian, sešijejo in prodajo cele gore ponaredkov. Dilerji nam uvažajo kamione nobel vozil s popravljenimi kilometri, ki potem stojijo pri vaških mehanikih, ker nimamo dveh jurjev za popravilo. Na družbenih omrežjih ustvarjamo vtis, da živimo življenje skandinavskega srednjega sloja; še raje pa tiste, ki nas opazujejo, prepričujemo, da smo lastniki resnega kripto portfelja. Kaj je narobe s tem? Zakaj sirote zapravljamo nerazumne vsote denarja, ki ga nimamo, da ustvarjamo vtis, da ga imamo? Zakaj nas želi Špela s torbico prepričati, da ima odvetniško pisarno in ne minimalne plače?
*Tudi jaz sem Kardashian
Ste za ali proti, da bi volilno pravico podelili adolescentom in adolescentkam? In ko smo ravno pri omejevanju navzdol: bi bilo smotrno, če bi jo omejili tudi navzgor?
Tik po volilni bitki, kjer smo med težko prebavljivo kampanjo lahko videli, kako neskončno otročje se lahko obnašamo odrasli, Nebuloze preverjajo, če upanje v boljšo demokracijo nemara tiči prav v aktivnem državljanstvu mladih. Po Evropi se že pojavlja trend podeljevanja volilne pravice pri šestnajstih letih. V Avstriji lahko tako "premladi" volijo na vseh političnih nivojih, Nemčija je to pravico zapisala v novo koalicijsko pogodbo, trend pa se pojavlja tudi drugod.
Your feedback is valuable to us. Should you encounter any bugs, glitches, lack of functionality or other problems, please email us on [email protected] or join Moon.FM Telegram Group where you can talk directly to the dev team who are happy to answer any queries.