V drugi epizodi o prehranskih dopolnilih nadaljujemo pisanje slovarja o najbolj prodajanih in oglaševanih izdelkih. Ali je magnezij res treba jemati ob mišičnih krčih? Je omega-3 učinkovita kot preventiva? Kaj pa kolagen, ali se resnično dokoplje do zadnjega nohta? Kako je v praksi in komu se predpisuje prehranska dopolnila? Kaj pa otroci - res potrebujejo te izdelke za boljšo rast in razvoj možganov? Tole je nekaj poudarkov druge oddaje Frekvence X o prehranskih dopolnilih. Sogovorniki so: dr. Nada Rotovnik Kozjek, oddelek za klinično prehrano Onkološkega inštituta v Ljubljani, asistentka Mia Majerr, klinična dietetičarka, oddelek za klinično prehrano Onkološkega inštituta v Ljubljani, dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko, dr. Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, in dr. Tanja Varl Turk, Center za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana.

Na znanstveni krožnik tokrat postavljamo prehranska dopolnila. Potrošnike bomo poskušali še enkrat opolnomočiti in predstaviti dejstva o določenih vitaminih, mineralih, maščobnih kislinah, prehranskih vlakninah, aminokislinah, algah, ki se pogosto oglašujejo, kot da nam bodo povrnili dobro počutje in morda izboljšali določena zdravstvena stanja. Govorili bomo o pasteh in prednostih jemanja določenih dopolnil, ugotavljali bomo, da več ni nujno bolje, prav tako kot tudi naravno ni nujno bolj zdravo. Spraševali se bomo tudi o pogostih negativnih stranskih učinkih jemanja prehranskih dopolnil, ustvarili bomo tudi mini slovar z razlago učinkov pogosteje uporabljenih in oglaševanih dopolnil.

Sogovorniki so:
- dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko,
- dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje,
- dr. Tanja Varl Turk s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana in
- Andreja Mojškrc z Zdravstvenega inšpektorata.

Brbotajoče. Tako bi lahko opisali leto 2024 v umetni inteligenci. Jezikovni modeli postajajo multimodalni, na osnovi besedilnih ukazov dovršeno ustvarjajo video in avdio vsebine; orodja so vse bolj personalizirana, razmahnili so se tudi odprtokodni projekti. Kaj umetna inteligenca zmore danes, preverjamo v tokratni Frekvenci X. Še to: Žal se nismo mogli izogniti omembi imen velikih korporacij. To ni reklama, le prelet tem, ki trenutno najbolj odmevajo na področju umetne inteligence. Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš.

Gostje:
Marko Grobelnik, Inštitut Jožef Stefan
dr. Simon Krek, Center za jezikovne vire in tehnologije, Univerza v Ljubljani
Tomaž Savodnik, Zavod za informacijsko družbo, avtor jezikovnega modela TinySLlama
dr. Aleksander Sadikov, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani

Zapiski:

Želite pomagati pri zbiranju besed za slovenski veliki jezikovni model? Besedila lahko oddate na tej spletni strani. Zbirajo seminarske naloge, kratke zgodbe, eseje, tudi korespondenco elektronske pošte - prav vsako besedilo šteje.

Jezikovni model, naučen na 9,2 milijarde besed, lahko preizkusite tu.

• Sora
• Gemini
• O testiranju o1
• Primer glasbe, ki jo ustvarja umetna inteligenca
• Primer podkasta, ki ga ustvari umetna inteligenca
• NotebookLM

Poglavja oddaje:

• 01.40: Kaj za iskanje po spletu uporabljajo mimoidoči v Ljubljani?
• 02.52: O o1 in tem, ali ima res samoohranitveni nagon
• 08.42: Ključni mejniki v orodjih umetne inteligence od leta 2017 do danes
• 11.10 Nobelove nagrade leta 2024 in umetna inteligenca
• 13.15: O Sori in ustvarjanju avdia in videa iz besedila
• 15.00 Prevešamo se k multimodalnim modelom
• 18.38 Primer Gemini
• 21.10 Bodo agenti naslednja velika stvar?
• 25.50 Umetna inteligenca ustvarja podkaste
• 27.56: Razmah odprtih in odprtokodnih projektov
• 29.50 Tomaž Savodnik o svojem modelu
• 32.00 O jezikovnem modelu, ki ga pripravljajo v Centru za jezikovne vire in tehnologije
• 34.34 Kako lahko pomagamo slovenskemu modelu?
• 35.35 O AI Aktu in tem, ali gre v pravo smer?
• 38.20 Zlorabe modelov sinteze govora
• 40.36 Kaj bo zaznamovalo leto 2025?
• 48.15 Kaj pa prihodnjič?

V prvi Frekvenci X v novem letu se sprehajamo skozi preteklo leto v znanosti, tehnologiji, na področju okolja in zdravja. V goste je Maja Ratej povabila štiri novinarje, ki ta področja spremljajo vsak v svojem mediju in ki so lani v slovensko medijsko orbito poslali kar nekaj odmevnih zgodb. Kot se strinjajo, potrebuješ več truda, da ovržeš zavajajočo izjavo, kot pa ga terja njena stvaritev.

Gostje:

• Andreja Kutin, Večer
• Staš Zgonik, N1
• Nina Slaček, Prvi
• Aljoša Masten, MMC

 

O čem smo govorili:

00.00 Uvod

2.39 Delo znanstvenega novinarja v času izpopolnjenega marketinga

7.27 O Staševem odmevnem dosjeju

12.49 O jedrskem referendumu pri nas

18.43 O izplenu COP-a 2024 in podnebnem pesimizmu

23.21 O geoinženiringu

29.33 O napredku umetne inteligence v letu 2024 in olimpijskih igrah v Parizu

34.20 Kdo ima roko nad čipi?

37.52 O Sloveniji v Esi in vesolju

42.21 Musk ob Trumpu

46.12 Prezasičenost neba s sateliti in ruske jedrske ambicije na nebu

49.07 Smo se iz epidemije koronavirusa kaj naučili?

51.15 Koga in kaj spremljati v 2025 in recept proti 'brainrot'-u?

Kako sploh razmišljati o koncu sveta? Ali to pomeni konec civilizacije ali konec planeta? Bo to velik bum in potem nič več? Ali se bomo počasi, brez možnosti ročne zavore, kotalili proti prepadu? Človeška domišljija je v knjigah, filmih, radijskih igrah in vseh drugih možnih oblikah pričarala že toliko različnih koncev sveta, da je seznam skoraj neskončen. A vseeno - nekateri scenariji so precej bolj verjetni od drugih. To področje proučuje znanost o katastrofičnih tveganjih, ki ob ugotavljanju verjetnosti nekega scenarija išče tudi možnosti za njegovo preprečitev. Pogovorimo se z raziskovalcem potencialnih koncev sveta, pa tudi z dvema sogovornikoma, ki raziskujeta, kaj bi se zgodilo z naravo in ostanki civilizacije, če bi človeška vrsta nenadoma izginila.

Gosti:

• Giuseppe Dal Pra, Odyssean Institute (povezava do raziskave)
• Sören Faurby, Univerza v Göteborgu
• Alan Weisman, novinar in pisatelj, avtor knjige Svet brez nas

Skoraj vsakogar, ki živi v Sloveniji, v življenju vsaj enkrat piči osa ali čebela, manjši odstotek ljudi pa lahko ob tem doživi hudo alergijsko reakcijo ali celo umre. Slovenski raziskovalci so prvi na svetu potrdili povezavo med genetskim ozadjem in hudimi alergijskimi reakcijami na pik ose ali čebele, zdaj pa podobno raziskujejo tudi za zdravila in hrano. Za Frekvenco X smo jih obiskali v njihovem laboratoriju na Kliniki Golnik.

Gostje:

• doc. dr. Peter Kopač, dr. med., specialist interne medicine ter alergologije in klinične imunologije (odrasli)
• izr. prof. dr. Peter Korošec, univ. dipl. biol., spec. lab. medicinske genetike
• doc. dr. Matija Rijavec, univ. dipl. mikr.
• Uroš Kuzman, sicer stand-up komik in profesor na fakultetah za matematiko in fiziko v Ljubljani in matematiko in naravoslovje v Mariboru, ki ima alergijo na pik ose in čebele

Visoko v Alpah se dogaja nekaj, kar je še nedolgo nazaj veljalo za nepredstavljivo. Ledeniki, stoletja stabilni in mogočni, se talijo s hitrostjo, ki presega vse, kar smo videli doslej. Po ocenah znanstvenikov naj bi do konca stoletja izginilo več kot 90 % alpskih ledenikov – samo letos so švicarski izgubili kar 2,5 % svoje prostornine. Pred stoletjem je bilo na območju Švice še 4.000 ledenikov, danes jih ostaja le še četrtina. Slovenija premore dva mikro ledenika, Triglavskega in ledenik pod Skuto, ki sta zaradi toplih talilnih sezon tik pred izginotjem. Taljenje prinaša številne posledice: motnje v oskrbi s pitno vodo, večjo ranljivost za naravne nesreče in naraščajočo nevarnost za obiskovalce gora.

Sogovorniki:
mag. Miha Pavšek, višji strokovnoraziskovalni asistent, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
dr. Jure Tičar, znanstveni sodelavec, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika
dr. Renato Roberto Colucci, raziskovalec, italijanski Nacionalni svet za raziskave, Inštiut za polarne znanosti

Tokrat v Frekvenci X sledimo Locardovemu načelu, da vsak stik povzroči sled, ki jo je možno najti. Ne preiskujemo sicer kraja zločina, ampak "sledi", ki jih za seboj pušča forenzična znanost. Namesto tega, kdo je morilec, pa iščemo odgovor na vprašanje, kaj vse zmore forenzika in kako se resničnost razlikuje od filmov in televizijskih serij.

Sogovorniki:

• Andrej Gerjevič, vodja Oddelka za kakovost in razvoj Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL);
• Nina Degenek, forenzična izvedenka Oddelka za biološke preiskave NFL;
• Matej Trapečar, vodja Oddelka za daktiloskopijo NFL;
• Mojca Janežič, forenzična izvedenka Oddelka za kemijske preiskave NFL
• in Tadej Hren iz nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.

Tudi v Sloveniji se za otroke odločamo čedalje pozneje, pozno starševstvo ni več redkost, ampak vse pogostejša odločitev parov. Toda ključno vprašanje je, ali pri tem sodeluje tudi biologija. V aktualni Frekvenci X se sprašujemo, kakšno besedo ima pri poznem starševstvu genetika in kako je pri nas z zamrzovanjem jajčec, ki postaja v nekaterih zahodnih državah vse pogostejša praksa.

Sogovornice:

• Tina Žnidaršič, oddelek za demografske statistike in življenjsko raven, Statistični urad
• dr. Luca Lovrečić, Klinični inštitut za genomsko medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana
• dr. Nina Jančar, vodja oddelka za zunajtelesno oploditev na ginekološki kliniki na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana
• Klara Lotrič, obolela za kostnim rakom, ki si je zamrznila jajčne celice

Spoznamo znanstvenike, ki delajo v laboratorijih pod zemljo. Potujemo še na južni tečaj, pa v globokomorske nižine Sredozemskega morja. Pot nadaljujemo v nekdanjem železniškem predoru Somport v Pirenejih, kjer je danes podzemni laboratorij, za konec pa obiščemo še trenutno največjega na svetu, podzemni laboratorij Gran Sasso v Italiji. Ampak zakaj sploh raziskovati iz globin Zemlje? Kaj so prednosti izoliranega okolja, ki ga obdaja neskončna odeja ledu, vode ali kamnin?

Sogovorniki:

• dr. Carlos Pobes, fizik in winter over na južnem tečaju;
• dr. Carla Distefano, višja raziskovalka v Nacionalnem inštitutu za nuklearno fiziko INFN;
• dr. Carlos Peña Garay, biolog, raziskovalec in direktor laboratorija Canfranc;
• dr. Ezio Previtali, raziskovalec nevtrinov in temne snovi, direktor Nacionalnega laboratorija Gran Sasso;
• dr. Marcello Messina, raziskovalec temne snovi v Nacionalnem laboratoriju Gran Sasso. 

Strokovni sodelavec:

• prof. dr. Peter Križan, Fakulteta za matematiko in fiziko ter Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani. 

V oddaji berejo še Igor Velše, Jan Grilc, Maja Ratej, Tadej Košmrlj, Nejc Jemec in Miha Švalj.

Na rehabilitaciji v Sloveniji sta mladostnika iz Gaze, ki sta bila huda poškodovana ob napadih z brezpilotniki. Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih? Pod drobnogled smo vzeli tudi primere, ko metapodatkovna analiza ni zanesljiva pri izbiranju tarč in kako tehnologije postanejo izgovor pri prevzemanju odgovornosti.

Sogovorniki:

• dr. Vasja Badalič, raziskovalec učinka vojn na Inštitutu za kriminologijo,
• dr. Robert Lattif, upokojeni generalmajor ameriške vojske, profesor na Univerzi Notre Dame ter
• prof. Marko Peljhan, raziskovalec, konceptualni umetnik, direktor transdisciplinarnega laboratorija SYSTEMICS (UCSB), soustanovitelj podjetja C-ASTRAL, kjer razvijajo drone.

Poslušajte tudi prvi del: Vojne 20.24: Droni na bojiščih.