Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Sogovorniki:
Sogovornika:
dr. Nataša Karas Kuželički, Fakulteta za farmacijo, urednica v reviji Drug Development Research
dr. Andrej Ule, upokojeni profesor logike, teorije znanosti in analitične filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti
Zapiski:
Z dovoljenjem smo uporabili insert iz intervjuja Detektivka z ostrim pogledom, ki razkriva "zločine" v znanosti, avtorica Lea Udovč, rubrika Poglobljeno na portalu N1, 24. 7. 2022.
Bere Lidija Hartman.
Gostje oddaje so bili:
Poseben gost:
Bral je Igor Velše.
Zapiski:
V tokratni Frekvenci X se bomo zadržali predvsem pri dveh stebrih njegove zapuščine: kako je Kant z razlago narave znanja v pomoč znanosti in kako lahko z njegovimi razmisleki o etiki premišljujemo dileme, ki nam jih zastavlja sodobni svet.
O Kantu se pogovarjamo s filozofoma Markom Štempiharjem, ki filozofijo poučuje na Gimnaziji Bežigrad, in Tomažem Grušovnikom, profesorjem na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na Oddelku za filozofije na Filozofski fakulteti na Univerzi Maribor.
Fotografija na naslovnici: Wannapik
Viri:
Ted Honderich: Oxford Companion to Philosophy
Filozofija za gimnazije, 2002
Odpravimo se na epsko potovanje z arktičnimi čigrami, skrivnostnimi netopirji mračniki, veličastnimi metulji monarhi in milijoni kopitarjev v afriških savanah.
Gostje:
Sogovorniki:
- nevrolog dr. Bogdan Lorber, vodja Centra za epilepsijo odraslih na Nevrološki kliniki v Ljubljani
- dipl. zdr. Ljubo Sambolić, asistent pri EEG-ju, Nevrološka klinika v Ljubljani
- kognitivni nevroznanstvenik dr. Micah Murray, Univerza v Lozani
Oceani niso le nekaj modrega, kar zapolnjuje kotanje med celinami, ampak enkraten motor, ki poganja vse na tem planetu. Ampak oceani, ki so absorbirali daleč največ ogljikovega dioksida, ki smo ga proizvedli, se podobno kot kopno pregrevajo. V ta modri motor planeta se dovaja vse več toplote, to pa že kaže posledice.
Kaj nam grozi, če se bodo oceani še naprej segrevali?
Pojasnjujeta:
Brala sta Maja Moll in Igor Velše.
Gostje oddaje so bili:
Bral je Igor Velše.
Poseben gost: Brane Vižintin, Lutkovno gledališče Ljubljana.
Kot je o njem zapisal dr. Sašo Grozdanov s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, je Penrose v svoji dolgoletni karieri med vsemi svojimi dognanji pomembno prispeval predvsem na področju matematične fizike v teoriji splošne relativnosti, ki opisuje gravitacijo z vidika diferencialne geometrije prostora-časa. Med bolj znanimi dosežki so njegova neenakost, ki ji mora zadostiti masa celotne snovi v vesolju, teoretični proces za ekstrakcijo energije iz vrteče se črne luknje ter še nedokazana domneva, da gole singularnosti prostora-časa niso dovoljene in da morajo biti vedno skrite za horizonti, ki so enaki tistim, ki omejujejo črne luknje. Poznamo ga tudi po t. i. Penrose-Newman formalizmu, tvistorskem prostoru in po izumu izjemno uporabnih diagramov, ki omogočajo slikovno reprezentacijo in obravnavo kompliciranih geometrij, ki se pojavljajo pri črnih luknjah in v kozmologiji.
Strokovni pregled: dr. Sašo Grozdanov
Bral je: Matej Rus
Your feedback is valuable to us. Should you encounter any bugs, glitches, lack of functionality or other problems, please email us on [email protected] or join Moon.FM Telegram Group where you can talk directly to the dev team who are happy to answer any queries.