Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.

Sogovorniki:

• filozof Peter Singer, duhovni oče učinkovitega altruizma
• socialna psihologinja Hana Hawlina, Inštitut za kriminologijo pri PF v Ljubljani
• psiholog Mark Bračič, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?

Sogovornika:

dr. Nataša Karas Kuželički, Fakulteta za farmacijo, urednica v reviji Drug Development Research

dr. Andrej Ule, upokojeni profesor logike, teorije znanosti in analitične filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti

 

Zapiski:

• Vse je znano: Dias o supervodnosti zavajal in lagal
• Exclusive: official investigation reveals how superconductivity physicist faked blockbuster results
• Epilog afere superprevodnosti: Ranga Dias kršil znanstveno intergriteto
• Superconductivity scandal: the inside story of deception in a rising star's physics lab
• Poročilo preiskovalne komisije Univerze v Rochesteru
• Tukaj lahko najdete umaknjenje članke
• Primer suma poneverbe podatkov pri slovenski raziskovalki

Z dovoljenjem smo uporabili insert iz intervjuja Detektivka z ostrim pogledom, ki razkriva "zločine" v znanosti, avtorica Lea Udovč, rubrika Poglobljeno na portalu N1, 24. 7. 2022.

Bere Lidija Hartman. 

Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.

Gostje oddaje so bili:

• dr. Matjaž Gregorič, evolucijski biolog, ZRC SAZU;
• dr. Gregor Belušič, biolog in fiziolog, Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani;
• dr. Jurij Bajc, fizik, Pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani.

Poseben gost:

• Brane Vižintin, Lutkovno gledališče Ljubljana.

Bral je Igor Velše.

Zapiski:

• Celotno oddajo poslušajte tukaj

V ponedeljek je minilo 300 let od rojstva Immanuela Kanta, slovitega modreca iz Königsberga, ki je močno zaznamoval filozofijo. Kant velja za prvega sodobnega filozofa, njegovo delo pa presega meje časa in nam še vedno predstavlja prvovrstno oporo pri naslavljanju temeljnih vprašanj o našem obstoju, našem razumevanju in naši odgovornosti.

V tokratni Frekvenci X se bomo zadržali predvsem pri dveh stebrih njegove zapuščine: kako je Kant z razlago narave znanja v pomoč znanosti in kako lahko z njegovimi razmisleki o etiki premišljujemo dileme, ki nam jih zastavlja sodobni svet.

O Kantu se pogovarjamo s filozofoma Markom Štempiharjem, ki filozofijo poučuje na Gimnaziji Bežigrad, in Tomažem Grušovnikom, profesorjem na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na Oddelku za filozofije na Filozofski fakulteti na Univerzi Maribor.

Fotografija na naslovnici: Wannapik

Viri:

Ted Honderich: Oxford Companion to Philosophy

Filozofija za gimnazije, 2002

Philosophical Tales

Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?

Odpravimo se na epsko potovanje z arktičnimi čigrami, skrivnostnimi netopirji mračniki, veličastnimi metulji monarhi in milijoni kopitarjev v afriških savanah.

Gostje:

• dr. Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo;
• Primož Presetnik, Center za kartografijo flore in favne;
• dr. Rudi Verovnik, biotehniška fakulteta v Ljubljani;
• dr. Miha Krofel, biotehniška fakulteta v Ljubljani.

“Prosimo vas, da zaprete oči, med preiskavo se tudi ne pogovarjamo.” To so začetne besede asistenta v ambulanti za merjenje električne dejavnosti možganov EEG, kamor se je tokrat, ob skorajšnji stoletnici prve meritve na človeku, povabila tudi Frekvenca X. Elektroencefalograf je naprava, ki jo je na človeku prvič uporabil nemški psihiater Hans Berger 6. julija 1924. Kljub svoji starosti se tehnologija do danes ni prav veliko spremenila, ob merjenju dejavnosti še vedno na glavo postavijo elektrode, ob pomoči katerih ugotavljajo mogoča odstopanja od normalne električne dejavnosti možganov. Pravzaprav jim “na daleč” prisluškujejo. In to so delali tudi, ko se je na Nevrološki kliniki pri vodji Centra za epilepsijo odraslih dr. Bogdanu Lorberju oglasila Maja Stepančič. Vabljeni torej na posebno zvočno izkušnjo, prisluškovali boste lahko preiskavi EEG.

Sogovorniki:
- nevrolog dr. Bogdan Lorber, vodja Centra za epilepsijo odraslih na Nevrološki kliniki v Ljubljani
- dipl. zdr. Ljubo Sambolić, asistent pri EEG-ju, Nevrološka klinika v Ljubljani
- kognitivni nevroznanstvenik dr. Micah Murray, Univerza v Lozani

Če omenimo oceane, na kaj pomislite? Večina ljudi pomisli na ribe in na njihovo slanost …, na biologijo in kemijo morja torej. Toda tisto, kar res zaznamuje oceane, je njihova fizika.

Oceani niso le nekaj modrega, kar zapolnjuje kotanje med celinami, ampak enkraten motor, ki poganja vse na tem planetu. Ampak oceani, ki so absorbirali daleč največ ogljikovega dioksida, ki smo ga proizvedli, se podobno kot kopno pregrevajo. V ta modri motor planeta se dovaja vse več toplote, to pa že kaže posledice.

Kaj nam grozi, če se bodo oceani še naprej segrevali?

Pojasnjujeta:

• fizikalni oceanograf dr. Matjaž Ličer iz Agencije za okolje in Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo
• dr. Helen Czerski, avtorica poljudnoznanstvene uspešnice The Blue Machine

Brala sta Maja Moll in Igor Velše. 

Tokratna Frekvenca X se spet sprehaja po največjih ali najzanimivejših dosežkih meseca. Marec je mesec, ko naša oddaja praznuje rojstni dan, mesec, ko se podeljujejo Jesenkove nagrade; letos je nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Nina Gunde Cimerman z biotehniške fakultete, ki bo tudi naša gostja. Poleg tega naj omenimo še nekaj novic iz sveta znanosti: govorili bomo o pomembni raziskavi Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik v zvezi z anafilaksijo, povabili se bomo na pojedino zvezd, ki se hranijo tudi s planeti, in odgovorili na vprašanje, zakaj antropocen ne bo postal uradno poimenovanje dobe, v kateri ima največji vpliv na okolje človek.

Je biti velik ali majhen v naravi prednost ali slabost? Kaj pa zares velik? Frekvenca X, poljudnoznanstvena oddaja Vala 202, svoj 15. rojstni dan praznuje s sebi enakimi. Pred mladim občinstvom in v čisto pravem radijskem studiu načenjamo temo velikosti in kako ta vpliva na ves živi svet okoli nas. Potujte z nami skozi zgodovino našega planeta in odkrijte največja bitja, ki so ga poseljevala. Kaj je pripomoglo k temu, da so po Zemlji nekoč lomastili megalomanski kuščarji in kako so se sploh premikali? Zakaj so kiti še dandanes tako ogromni in ali so orjaški pajki in kačji pastirji sploh mogoči? In kaj imata o fantazijskih bitjih, kot so leteči zmaji, krilati konji pegazi, palčki in velikani iz pripovedk, povedati fizika in biologija? Zagrizli pa bomo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani. Kako se je z našo velikostjo igrala evolucija in do kod še lahko zrastemo? Kako bi živeli, če bi se nenadoma – kot Alica – povečali ali pomanjšali? Zaneslo pa nas bo tudi daleč stran v vesolje z misijo, da se domislimo planeta, na katerem bi lahko obstajali velikani.

Gostje oddaje so bili:

• evolucijski biolog dr. Matjaž Gregorič, ZRC SAZU,
• biolog in fiziolog dr. Gregor Belušič, Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani,
• fizik dr. Jurij Bajc, Pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani.

Bral je Igor Velše.

Poseben gost: Brane Vižintin, Lutkovno gledališče Ljubljana.

Preselimo se 15 let v preteklost, natančneje – odpotujemo v 9. april leta 2009, ko je Mija Škrabec Arbanas pripravila eno izmed prvih oddaj, ki so v Frekvenci X obravnavale vesolje. V tem času se je marsikaj spremenilo: od vse daljših sprehodov astronavtov zunaj vesoljskih postaj do napredka pri razvoju vesoljskih oblačil, ki omogočajo boljšo gibljivost, do raztrosa človeškega pepela v vesolju. 15-letni napredek v raziskovanju vesolja komentira naš dolgoletni strokovni sodelavec astronom in astrofizik Tomaž Zwitter.

Gost v tokratni Frekvenci X je bil Roger Penrose, zelo eminentno ime svetovne matematične fizike, ki se ga velikokrat omenja v povezavi Stephenom Hawkingom. Penrose je v svoji dolgi karieri pomembno prispeval predvsem k teoriji splošne relativnosti, je pa tudi avtor tako imenovanih Penrose-Hawking teoremov o singularnostih, ki so mu prinesli Nobelovo nagrado in ki pravijo, da se črne luknje tvorijo iz zelo splošnih pogojev sesedanja materije ter da se v središču črne luknje ustvari singularnost v končnem času. V oddaji se z njim sprašujemo tudi, kaj je v sodobni fiziki moda, kaj vera in kaj fantazija, dotaknemo se tudi vprašanja, kako pri umetni inteligenci 'izračunati' razumevanje in kako enigmatična je fizika možganov.

Kot je o njem zapisal dr. Sašo Grozdanov s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, je Penrose v svoji dolgoletni karieri med vsemi svojimi dognanji pomembno prispeval predvsem na področju matematične fizike v teoriji splošne relativnosti, ki opisuje gravitacijo z vidika diferencialne geometrije prostora-časa. Med bolj znanimi dosežki so njegova neenakost, ki ji mora zadostiti masa celotne snovi v vesolju, teoretični proces za ekstrakcijo energije iz vrteče se črne luknje ter še nedokazana domneva, da gole singularnosti prostora-časa niso dovoljene in da morajo biti vedno skrite za horizonti, ki so enaki tistim, ki omejujejo črne luknje. Poznamo ga tudi po t. i. Penrose-Newman formalizmu, tvistorskem prostoru in po izumu izjemno uporabnih diagramov, ki omogočajo slikovno reprezentacijo in obravnavo kompliciranih geometrij, ki se pojavljajo pri črnih luknjah in v kozmologiji.

Strokovni pregled: dr. Sašo Grozdanov
Bral je: Matej Rus

Pogovor v izvirniku (v angleščini).