Čeprav se je svet skrčil v globalno vas, se lahko tuji planeti začnejo že takoj za prvo nacionalno mejo. Tak svet je tudi Italija, svetovna kulturna velesila in soseda, o kateri pa zelo malo vemo. Razen … če redno spremljamo našega današnjega sogovornika: igralca, prevajalca in dopisnika RTV Slovenija iz Rima Janka Petrovca.

Janko poskuša biti nekakšen novinarski didžej, ki vsak dan “prebira” Italijo, poskuša začutiti njen utrip ter nam vsak dan predvajati najboljšo “plejlisto” njene kulture in družbe. To družbo pa je poskušal zajetu tudi njegov italijanski novinarski kolega Roberto Saviano, ki je v knjigi Pojdi z mano stran (Mladinska knjiga, 2011) opisal izkušnjo, ki jo je imel kot soustvarjalec priljubljene televizijske novinarske serije.

Med drugim je Saviano opisal tudi delovanje “blatilnega stroja”, s katerim poskušajo vplivni posamezniki s pomočjo medijev oblatiti vse, ki so jim na poti. Jih poklicno diskreditirati, osebnostno zlomiti in čustveno uničiti. Kot opozotilo vsem, ki bi si drznili opozarjati na nepravilnosti in zahtevati odpravo družbenih krivic.

Z Jankom sva se pogovarjala o takšnem blatilnem stroju, pa tudi o vlogi cerkve, varčnih Italijanih, sodobni mafiji, zapuščini Silvia Berlusconiji in pandemiji covida 19. Ter seveda o knjigah, prevajanju in izobrazbi, ki sama po sebi še ne pomaga izboljšati sveta.

Besedila, omenjena v pogovoru

Janko Petrovec: Karantena. Rim.

Janko Petrovec: Intervju s profesorjem Umbertom Galimbertijem

Steven J. Zipperstein: The Conspiracy Theory to Rule Them All

Pod črto: Kronologija in skupne točke Twitter napadov na kritike stranke SDS in vlade

Jankova knjižna priporočila

Marco Missiroli: Opolzkosti v zasebnosti

Yuval Noah Harari: Sapiens, kratka zgodovina človeštva

Izidor Cankar: S poti

knjige Tiziana Terzanija

knjige Ryszarda Kapuścińskega

knjige prejšnjih slovenskih dopisnikov iz Rima (Toneta Hočevarja, Mojce Širok)

***

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić
Produkcija: Milan Fras

“Vedno me je najbolj zanimala znanost. A sem vedel, da nimam prave zavzetosti in natančnosti, da bi lahko tudi sam postal znanstvenik. Nato sem med študijem odkril izbirni predmet komuniciranje znanosti. Pomislil sem, da je to morda moja najboljša priložnost, da se na drugačen način posvetim področjem, ki me privlačijo.”

Težko bi se bolje odločil, nam je povedal eden izmed najbolj znanih britanskih znanstvenih novinarjev Alok Jha, dolgoletni novinar Guardiana, ki zdaj pokriva znanstvene teme na tedniku Economist.

Povod za naš pogovor je bila njegova knjiga o vodi, ki jo je posvetil najbolj vsakdanji in znani, a hkrati skrivnostni molekuli, brez katere se ne bi razvilo življenje, kakršnega poznamo. Zaradi omejenega časa pa smo knjigo uporabili le kot povod za debato o karieri znanstvenega novinarja in prihodnosti novinarskega poročanja o znanosti.

Pogovarjali smo se v angleškem jeziku.

***

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić
Produkcija: Milan Fras

Če nas v nekem trenutku zebe, si težko predstavljamo, da se planet v resnici vse bolj segreva. Če nam je vroče, si enako težko predstavljamo, da lahko trenutna vročina čez nekaj generacij prinese novo ledeno dobo. Zelo človeški so tudi drugi naši odzivi na novice o spreminjanju okolja: od depresije do hedonizma, apatije ali popolnega zanikanja, da se podnebne spremembe v resnici sploh dogajajo.

Za prvo poletno epizodo sva se zato Darja in Lenart pogovarjala z geografom in raziskovalcem Igorjem Žiberno, ki je Lenartu med pisanjem okoljskih člankov za Pod črto pomagal razumeti posledice in mehanizme segrevanja mest. Izhodišče za pogovor pa je bila knjiga Vroče, ki jo je napisal britanski okoljski aktivist in dolgoletni okoljski komentator Guardiana George Monbiot.

Med drugim smo pokazali, kako kompleksne so okoljske spremembe in kako zelo so povezane s človeškimi dejavnostmi, čeprav nas poskušajo zanikovalci prepričati, da je to samo ena izmed številnih zarot. Pojasnili smo razliko med skeptikom in zanikovalcem, se spraševali, zakaj v Sloveniji ne zaživijo zelene stranke in celo našli nekaj razlogov za optimizem, kar v prejšnjih sezonah ni bila ravno odlika Membranja.

***

Besedila, omenjena v pogovoru

Lenart J. Kučić: George Monbiot, okoljski aktivist, pogovor za Sobotno prilogo Dela

Clive Hamilton: Fetiš rasti

Rabindranath Tagore: Sadhana

Jeremy Rifkin: Konec dela

Fritjof Capra: The Turning Point

Mother Jones: It’s the End of the World as They Know It

Igorjeva knjižna priporočila

zbornik Odrast: besednjak za novo dobo

Clive Hamilton: Earthmasters, Defiant Earth in Affluenza

Jeremy Rifkin: The Green New Deal

***

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić
Produkcija: Milan Fras

Margaret Atwood ni navdušena, kadar jo predstavijo kot avtorico znanstvene fantastike. Rada namreč pove, da si ni v knjigah ničesar izmislila, ampak so se vsi njeni literarni zapleti že nekoč zgodili resničnim ljudem in družbenim skupinam.

Podobno velja za Deklino zgodbo. Poskusi nadzora nad rojevanjem, neenakost žensk in družbe, ki temeljijo na tradiciji in verskem fundamentalizmu, so bile zgodovinske stalnice. Smo jih res pustili v preteklosti? Ne nujno, kar kaže tudi velika priljubljenost knjige in televizijske serije o čisto običajni državljanki, ki je v samo nekaj letih postala dekla. Moška lastnina, katere edina naloga je bila rojevanje.

O srhljivi domačnosti Dekline zgodbe sva se Darja in Lenart pogovarjala z Vlasto Jalušič, eno največjih poznavalk zgodovine ženskega gibanja, feminizma, neenakosti spolov, nasilja in kolektivnih zločinov.

Pogovor smo posneli pred več kot enim letom – tik preden je začela televizijsko serijo Deklina zgodba predvajati nacionalna televizija. Takrat sva posnela tudi uvod in zaključne misli, ki so ostale – in to najbrž ni najboljše spoznanje – enako aktualne kot takrat.

***

Besedila, omenjena v pogovoru

Voltaire: Kandid ali optimizem

Timothy Snyder: O tiraniji: dvajset stvari, ki smo se jih naučili iz dvajsetega stoletja

Michel Houellebecq: Podreditev

New Yorker: Death of a Revolutionary: Shulamith Firestone helped to create a new society. But she couldn’t live in it.

Vlastina knjižna priporočila

Ernst Fraenkel: Dvojna država

Victor Klemperer: LTI-Lingua Tertii Imperii (Govorica tretjega rajha)

Vsa dela Prima Levija

***

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić
Produkcija: Milan Fras

Marsowska ekipa je v času koronavirusa obtičala vsak na svojem koncu sveta. Ne samo Marko, ki je dejansko nekje daleč – na Švedskem, – ampak tudi za popotovanje med Ljubljano in mariborom je nenadoma potrebnih več dokumentov in dokazil, kot jih je bilo še pred novim letom imeti za pot okoli sveta. Vsaj za državljane EU.

Življenju v samoizolaciji je namenjena tudi ta posebna epizona našega podkasta. Med drugim nam je Marko opisal svojo izkušnjo “švedskega eksperimenta”, saj je Švedska ena izmed redkih držav, ki poskuša epidemijo preživeti brez skoraj popolne omejitve gibanja in ustavitve gospodarstva. Vprašanje je le, če se ne bodo tudi Švedi prisiljeni spremeniti strategije in slediti ostalim državam. Darja in Lenart pa sva mu poročala, kako se z virusum soočamo v Sloveniji, in zakaj smo kljub ostajanju doma zelo malo brali.

Med samoizolacijo pa smo tudi Marsowci sklenili, da še ni čas za konec sveta in s tem tudi našega podkastanja. Zato bomo – v skladu z zdravstvenimi priporočili – tudi sami začeli počasi rahljati ukrepe in se zbujati iz naše kar predolge samoizolacije. To pomeni, da bomo Darja, Marko, Lenart in Milan kmalu začeli pripravljati nove vsebine.

Vsem, ki nas še sledite v vaših odjemalcih, se zahvaljujemo za potrpežljivost.

Omenjene knjige:

David Graeber: Dolg, prvih 5000 let dolžništva

Esad Babačić: Odrezani od neba

Marko Radmilovič: Kolesar

Elena Ferrante: Genialna prijateljica

Edward Snowden: Trajna evidenca

J. D. Salinger: For Esmé—with Love and Squalor

***

Avtorji: Darja Potočan, Marko Pirc in Lenart J. Kučić
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić
Produkcija: Milan Fras

V naši čisto prvi epizodi Membranja smo se pred dobrimi tremi leti vprašali, koga naj volimo. Nekaj dni pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami je enako vprašanje znova aktualno. Odgovori pa se zdijo še bolj oddaljeni kot takrat, ko smo na ljubljanskih Žalah posneli ta pogovor.

***

V knjigarnah ne manjka priročnikov in nasvetov za samopomoč. Izvemo lahko vse o azijski kuhinji, izboljšanju spomina, odkrivanju notranjega božanstva in teku maratona. Manjkal je le odgovor na precej bolj pomembno vprašanje: koga naj volim?

Ta odgovor je hotel poiskati študent psihologije Tadevž Ropert. Zato je začel pisati knjigo, v kateri bi svoji generaciji razložil osnove državljanstva in politične teorije.

Pokazal je, da so demokracije večinoma demokratične samo po imenu, saj v parlamentu namesto predstavnikov ljudstva odločajo predsedniki političnih strank. Zavrnil je prepričanje, da je mogoče ostati zunaj političnega sistema in stranke nadomestiti z družbenimi gibanji. Namesto tega je predlagal ustanovitev demokratične politične stranke, kjer bi imeli vsi člani enako možnost odločanja. In nama v prvi epizodi membranja pojasnil, zakaj v politiki vedno odločijo tisti, ki jih politika ne zanima.

Povezave:

pobuda Odločaj o mestu (poskus uvedbe participatornega proračuna)

projekt Mlade glave mislijo, ki ga Tadevž pripravlja skupaj z Aljažem Jelenkom

dokumentarni film Boj ZA

Saskia Sassen in Richard Sennet v Zagrebu

Tadevževa bralna priporočila:

Moses I. Finley: Antična in moderna demokracija

Michels, Robert: Political Parties

Steiner, Christopher: Automate this; How Algorithms Came to Rule Our World

Wilkinson, Richard in Pickett, Kate: Velika ideja, Zakaj je enakost boljša za vse

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić
Produkcija: Milan Fras

Ko govorimo o internetnih propagandnih vojnah, najbrž pomislimo na Ameriko in Rusijo. Toda internetnega širjenja zmede, dezinformacij in laži ni treba iskati na drugi celini. To znamo zelo dobro početi tudi sami, sama je na Dunaju povedala avstrijska novinarka in raziskovalka Ingrid Brodnig.

Brodnigova je začela že kot novinarka preiskovati (ne)kulturo digitalne debate v Avstriji. O sovraštvu, lažeh in manipulaciji na svetovnem spletu je napisala dve knjigi. Za lanske Laži na spletu je ravno pred pogovorom dopolnjevala spremno besedo in dve novi poglavji, ki jih bo vključila v drugo izdajo. V dobrem letu se je spremenilo marsikaj. Propaganda je postala še učinkovitejša, ljudje pa so ostali enako nepripravljeni na izkrivljene elektronske resničnosti.

Tudi zato, ker na spletu še vedno vidimo in najdemo predvsem tisto, kar hočemo verjeti. Tehnologija namreč kljub prepričanjem zgodnjih internetnih optimistov ni spremenila človeške narave. Le izpopolnila je tradicionalne metode za izkoriščanje njenih temnejših plati. Ker smo ji tako naročili.

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić
Produkcija: Milan Fras

Revni so sami krivi, da so revni. Revščina je posledica značajske in moralne šibkosti. Revni so grešniki. Grešniki so slabi, slabe pa je treba zapreti. Zato je v zaporu toliko revežev.

O tej preprosti formuli je pisal francoski sociolog in socialni antropolog Loic Wacquant v knjigi Zapori revščine (*cf, 2008). V knjigi je predstavil nekatere trende v politiki kaznovanja, ki se iz ZDA širijo v Evropo: podaljševanje zapornih kazni, privatizacija zaporov in širjenje zaporniških razmer v civilno družbo – od prehodnih centrov za tujce do urbanih getov.

O zaporih in kaznovanju sva se pogovarjala s penologom, profesorjem in raziskovalcem Draganom Petrovcem, ki je zelo dobro spoznal problematiko zaporov. Več let je vodil ženski zapor na Igu, uvedel drugačen (odprt) režim zapora in pri tem ugotovil, da je osebje včasih težje spreobrniti kot zapornike.

Povezave in knjige:

Mladina: Dr. Dragan Petrovec, penolog

Dragan Petrovec: Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe (Sanje, 2017), Nasilje pod masko (Sanje, 2016)

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić
Produkcija: Milan Fras

Kdo smo Marsowci? Kakšne so naše zgodbe? Kdaj smo se spoznali in kako smo sploh pomislili na mikrofonanje? Vse to smo se pogovarjali na letošnjem prednovoletnem srečanju in po kaki uri klepeta izvlekli snemalko. Da nas tudi vi malo bolje spoznate.

V naši prvi skupni epizodi lahko slišite vse marsowske glasove za eno mizo: Darjo, Lenarta, Marka in Milana, ki ponavadi med montažo preklinja naša zvočna tehnična neznanja. Med drugim boste izvedeli, kaj nas je povezalo: kaj je Lenartova mama našla v stari zamrzovalni skrinji in kaj je Darja poslala na uredništvo Sobotne priloge. Kaj vse počne Marko in katera so druga življenja zvočnega Milana.

Predstavili smo ozadje vseh treh podkastov – Membranja, Fotkasta in Tranzistorija – zato tokrat objavljamo enako epizodo v vseh treh „robotkih“. Tudi kot vabilo, da kdaj prisluhnete neznanim sogovornikom: glasbenikom, fotografom in bralcem, saj jih povezuje enak uredniški izbor.

Povezave: 

Sobotna priloga Dela: Denis Noble: Tudi znanost 
ima svojo modo in prevladujočo ideologijo

Lumu: One Color Meter to Rule Them all

Pod Črto: ustvarjanje kakovostnega novinarstva

Glasbena skupina Okttober

Avtorji: Darja Potočan, Lenart J. Kučič, Marko Pirc in Milan Fras
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič in Otrokinja
Produkcija: Milan Fras

Švedska velja za zgled socialne države. Toda življenje švedskega pisatelja Kristiana Lundberga, ki se je moral preživljati z delom v malmöjskem pristanišču za pretovarjanje avtomobilov, je bolj spominjalo na prizore z začetka dvajsetega stoletja.

V romanu Yarden (Goga, 2016, prevedla Danni Stražar) je opisal nečloveške delovne razmere v švedskih pristaniščih, kjer večinoma delajo tuji priseljenci. Njegova izkušnja je bila neobičajna – še zlasti za ustvarjalca in intelektualca –, saj Švedi večinoma niso doživljali takšne plati njihove pregovorno socialne države. Toda Lundberg je od otroštva živel na skrajnem družbenem robu. Zato je zelo dobro spoznal revščino in izkoriščanje.

O knjigi smo se pogovarjali s pisateljem Borutom Golobom, ki je že v mladosti zelo dobro spoznal fizično delo in razmere, ki jih danes opisujemo kot »prekarne«. Pri tem se je naučil, kako visoka je lahko cena svobode – osebne in ustvarjalne –, in kako pomembno je spoznati proizvodne procese, če hočemo zares razmišljati o družbi. Prav tam se namreč skrivajo zametki, iz katerih vzniknejo totalitarizmi in se začnejo vojne.

Povezave:

Sobotna priloga Dela: Borut Golob: »Humor nam pomaga preživeti.«

Delo, Književni listi: V boju za obstanek ni prostora za dobroto

Pod črto: Mit prekarizacije: namesto gospodarskega razcveta slabša delovna mesta

NYT: Adamic Dies of Shot, Home Aflame; Suicide Verdict Studied in Jersey; LOUIS ADAMIC DIES, APPARENT SUICIDE

Louis Adamic: Dinner At The White House

Washington Consensus

The Atlantic: The Political Slant of the Nobel Prize in Economics

NYT: Foxconn Says It Plans to Build Factory in Wisconsin, Adding 3,000 Jobs

Youtube: BLUE IN THE FACE, the movie (Lou Reed Talk)

NYT: 9/11: The Day Everything Changed, in Chile

Izpostavljeni avtorji:

Phillip Roth, Milton Friedman, Friedrich Hayek, Adam Smith, George Orwell, Jurij Gustinčič, Ervin Hladnik Milharčič, Tomaž Mastnak

Borutova knjižna priporočila:

Biblija

Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Besi

Adolf Hitler: Moj boj

Minqi Li: Vzpon Kitajske in propad kapitalističnega gospodarskega sveta

Louis Adamič: Dinamit

Upton Sinclair: Jungle

Arthur Koestler: Mrk Opoldne

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič
Produkcija: Milan Fras

Organizirana kriminalna družba Darka Šarića je delovala kot izjemno uspešna mednarodna korporacija. Upoštevala je pravila trga in konkurence, ponudila najboljše razmerje med ceno in kakovostjo ter s podporo domače politike osvojila evropski trg. Heroina in drugih trdih drog.

Njegovo zgodbo je preiskal in popisal srbski preiskovalni novinar Stevan Dojčinović. Z njim smo se pogovarjali o nevarnostih njegovega dela, posebnostih organiziranega kriminala na Balkanu in njegovi zgodovinski prepletenosti z državo. Opisal je prijeme, s katerimi poskuša politika utišati kritične novinarje, in opozoril na visoko družbeno ceno mafijske države, kjer ni več mogoče potegniti meje med kriminalom in oblastjo. Pa tudi opomnil, da neodvisnega preiskovalnega novinarstva v našem prostoru ni mogoče uresničevati brez podpore tujih donatorjev in bralcev.

Povezava:

Krik: Vulin: Dojčinović je narkoman, mrzi Srbiju

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič
Produkcija: Milan Fras