Vizualija: Metod Blejec (foto in oblikovanje), Una Rebić (zemljevid poti).

V tej epizodi Pod črto podkasta smo se odpravili v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer smo preverili, kako poteka obnova po lanskih poplavah.

Prisluhnite epizodi:

Na Pod črto lanske poplave spremljamo že od prvih dni.

Takoj po poplavah smo vzpostavili redno obveščanje o aktualnih potrebah po pomoči na prizadetih območjih. Dnevno smo pri humanitarnih organizacijah in intervencijskih službah preverjali, kako je z dostopnostjo do odrezanih krajev, katere materialne donacije zbirajo za prizadete v poplavah in kam naj se odpravijo prostovoljci.

Kot so izpostavili sogovorniki v našem članku iz avgusta, sta po poplavah potrebni dolgotrajna pomoč in sanacija. Zato smo se že takoj po poplavah odločili tudi, da se bomo k poplavljenim območjem vrnili, ko bodo poplave izginile z naslovnic in posledično izgubile pozornost javnosti.

“Glede na to da imam izkušnje, ker sem tudi sam bil poplavljen, že leta ’90, potem še dvakrat vmes in zdaj, ko je bilo daleč najbolj katastrofalno od vseh teh štirih primerov, zadeva je taka: voda priteče, in dokler je tam, samo moliš, da bo čimprej odtekla in da boš preživel. Potem voda odteče, malo se zadiha, potem je treba iti pa na delo.”(Roman Čretnik, podpredsednik gasilskega društva Mozirje in namestnik poveljnika Občinskega štaba civilne zaščite v Mozirju v pogovoru iz avgusta 2023.)

Z ekipo smo se zato decembra lani odpravili na eno najbolj prizadetih območij, v Zgornjo Savinjsko dolino, da bi preverili, kakšno je stanje štiri mesece po poplavah, in o tem objavili članek z reportažnimi fotografijami in videom s terena.

V novi epizodi podkasta smo s sogovorniki in sogovornicami preverili, kako potekata odpravljanje posledic poplav in obnova na prizadetih območjih. Vabljeni k poslušanju!

Nastanek epizod Pod črto podkasta in spremljanje naših tem skozi čas omogočate naše podpornice in podporniki z donacijami. Če želite podpreti naše delovanje v letu 2024, nas lahko z donacijo po svojih zmožnostih podprete TUKAJ. Hvala!

Pri pripravi tega podkasta smo sodelovali: Hana Radilovič s snemanjem intervjujev, snemanjem na terenu in pripravo scenarija, Una Rebić in Metod Blejec s snemanjem na terenu in fotografijami, Taja Topolovec z urejanjem scenarija in vodenjem podkasta, Nina Hlebec s preverjanjem podatkov, lekturo in koordinacijo postprodukcije, Lucijan Prelog z montažo in zvočno obdelavo, Milan Fras z zvočno podobo.

Izvršna producentka Pod črto podkasta je Taja Topolovec.

Lepo se zahvaljujemo vsem sogovornicam in sogovornikom 43. epizode Pod črto podkasta!

Tema o poplavah na Pod črto:

• Poplave v Sloveniji: Za selitev je trenutno predvidenih več kot 300 domov (29. 12. 2023)
• Poplave v Sloveniji: potrebna bo dolgotrajna pomoč prizadetim (13. 8. 2023)
• Poplave po Sloveniji: Kako lahko pomagamo (5. 8. 2023)
• Globalne podnebne spremembe zahtevajo tudi lokalne ukrepe (17. 1. 2019)
• Poplave v Sloveniji: milijardna škoda, za katero smo največ krivi sami (6. 12. 2018)
• Mojca Dolinar, ARSO: V prihodnosti bo v Sloveniji več suš in poplav (18. 10. 2018)

Ilustracija: Una Rebić. Oblikovanje: Metod Blejec.

V prejšnji epizodi smo v novo sezono Pod črto podkasta vstopili z uvodom v novo temo – neudeležbo na volitvah v Sloveniji.

Tokrat se z lokalne ravni usmerjamo na evropsko. Tema, s katero se ukvarjamo, je še dodatno aktualna tudi zaradi bližajočih se evropskih volitev junija 2024 in napovedanih sprememb volilne zakonodaje v Sloveniji.

Prisluhnite novi epizodi podkasta:

Podatke o volilni udeležbi v Sloveniji za vse štiri tipe volitev smo zbrali v okviru preiskave, ki jo kot člani Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJNet) pripravljamo že več kot eno leto. Pri tem nas sodeluje 15 medijskih organizacij iz različnih evropskih držav, projekt pa koordinira ekipa portugalskega medija Divergente. Zbrali smo podatke o volilni udeležbi za 17 držav Evropske unije.

Kot smo ugotavljali v prvem delu, je v lanskem supervolilnem letu udeležba na lokalnih volitvah še padla. Vendar pa je v Sloveniji udeležba na evropskih volitvah že od začetka še nižja kot na lokalnih.

Udeležba na evropskih volitvah se v Sloveniji namreč vsa leta članstva od leta 2004 naprej zadržuje pod eno tretjino volilnih upravičencev. To pomeni, da v Sloveniji v povprečju več kot 1,200.000 volivcev ne sodeluje pri izbiri poslancev v Evropski parlament.

Slovenija tako spada med pet držav Evropske unije z najnižjo udeležbo na zadnjih evropskih volitvah v letu 2019.

Najnižja volilna udeležba na evropskih volitvah je na Slovaškem, po vrsti pa ji sledijo Češka, Slovenija, Hrvaška in Portugalska.

Med naštetimi državami posebej izstopa Portugalska.

Portugalska je namreč izmed vseh držav članic z najnižjo udeležbo na zadnjih evropskih volitvah tista z najdaljšim stažem v Evropskem parlamentu – in tista z največjim padcem v volilni udeležbi.

O razlogih za padec portugalske volilne udeležbe s 70 % na 30 % v obdobju dobrih 30 let smo govorili z dr. Joãom Cancelo s Fakultete za družbene in humanistične vede Univerze NOVA v Lizboni.

Kljub različnim izhodiščem je državam z nizko udeležbo na evropskih volitvah skupna družbeno-ekonomska obrobnost v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije.

Naš sogovornik dr. Marko Hočevar s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani izpostavi tudi, da je za države z nizko udeležbo značilna tudi rast neenakosti in občutek prelomljenih obljub po vstopu v Evropsko unijo.

Kako pa se giba volilna udeležba na ravni Evropske unije?

Na prvih volitvah v Evropski parlament leta 1979 so poslance na evropski ravni volili v devetih državah, udeležba pa je bila 62-odsotna.

Razlika med udeležbo na prvih in zadnjih evropskih volitvah tako znaša zgolj 11 odstotnih točk. Izstopa pa ugotovitev, da je udeležba z vsakim mandatom Evropskega parlamenta skoraj 40 let neprestano padala – vse do leta 2019, ko se je dvignila za 8 odstotnih točk glede na leto 2014.

Vendar je udeležba na evropskih volitvah še vedno nizka. Zadnjih evropskih volitev se je na ravni celotne Evropske unije udeležila zgolj polovica volilnih upravičencev. To pomeni, da skoraj 200 milijonov volivcev ni volilo.

O problemu nizke udeležbe na evropskih volitvah smo govorili tudi z novinarsko kolegico Luciano Maruta iz partnerske organizacije Divergente, s katero sodelujemo pri mednarodni preiskavi o volilni udeležbi v okviru Evropske mreže za podatkovno novinarstvo.

Preliminarne ugotovitve preiskave, rezultate katere bomo v celoti objavili prihodnje leto, kažejo na povezavo med območji z nizko volilno udeležbo in visoko neenakostjo.

Pomemben dejavnik volilne udeležbe pa je tudi urejenost volilnega sistema v državi.

Dolgoletna obvezna volilna udeležba se je v mednarodni preiskavi, pri kateri sodelujemo, izkazala kot glavni razloček med državami z visoko in nizko volilno udeležbo.

Z dr. Alenko Krašovec s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani smo govorili o argumentih za in proti uvedbi obvezne volilne udeležbe pa tudi o drugih spremembah volilnih sistemov, kot sta nižanje starostne meje volilne pravice in uvedba elekronskih volitev. Po dosedanjih ugotovitvah raziskovalcev ima večina tovrstnih sprememb volilnega sistema zgolj manjše in kratkoročne vplive na udeležbo.

V Sloveniji nas prihodnje leto čaka morebitna sprememba volilne zakonodaje. Vlada je glede tega napovedala posvetovalni referendum, ki naj bi ga izvedli sočasno z junijskimi evropskimi volitvami.

S kakšno volilno udeležbo bo Slovenija pospremila 20. obletnico članstva v Evropski uniji in kako bodo volivci odločili o spremembah volilnega sistema, bomo torej lahko spremljali prihodnje leto.

Preiskave na Pod črto omogočate naše podpornice in podporniki z donacijami. Če želite podpreti naše delovanje, nas lahko z donacijo po svojih zmožnostih podprete TUKAJ. Hvala!

Pri pripravi tega podkasta smo sodelovali: Hana Radilovič z zbiranjem in analizo podatkov, snemanjem na terenu in pripravo scenarija, Aljaž Sluga z analizo podatkov, Taja Topolovec z urejanjem scenarija in vodenjem podkasta, Nina Hlebec s preverjanjem podatkov in lekturo, Lucijan Prelog z montažo in zvočno obdelavo, Milan Fras z zvočno podobo, Una Rebić z ilustracijami in Metod Blejec z oblikovno podobo. Glas za sinhronizacijo sta prispevala Ajda Sokler in Nejc Bahor.

Izvršna producentka Pod črto podkasta je Taja Topolovec.

Zahvaljujemo se vsem našim sogovornicam in sogovornikom, ki ste sodelovali pri pripravi te epizode.

 

Pri pripravi serije podkastov o volilni neudeležbi smo izhajali iz podatkov, ki smo jih zbrali v okviru partnerstva z Evropsko mrežo za podatkovno novinarstvo (EDJNet), ki ga med aprilom 2023 in marcem 2025 projektno sofinancira Evropska komisija. Zbiranje podatkov o volilni udeležbi v 17 evropskih državah, v katerem je skupaj s Pod črto sodelovalo 15 evropskih medijev, je potekalo pod vodstvom portugalskega medija Divergente.

Ilustracija: Una Rebić, Oblikovanje: Metod Blejec

Podatki nas v tokratni epizodi podkasta pripeljejo v Podravje, natančneje v Pesnico pri Mariboru:

Pri Pod črto smo zbrali podatke o udeležbi v Sloveniji na vseh lokalnih, državnozborskih, predsedniških in evropskih volitvah za zadnjih 30 let. Na podlagi zbranih podatkov smo preverili, v katerih volilnih okrajih in občinah je bila med letoma 2019 in 2022 udeležba na vseh omenjenih volitvah najnižja.

V občini Pesnica živi 7.600 ljudi, lanskih županskih volitev pa se je udeležila zgolj tretjina volilnih upravičencev.

O razlogih za to smo govorili z eno od občank – imenujemo jo Petra – in predsednico občinske volilne komisije v Pesnici, mag. Nino Brumen.

O dejavnikih, ki dolgoročno vplivajo na volilno udeležbo, in nenadnih spremembah, kot je rekordni skok udeležbe v lanskem supervolilnem letu, smo govorili z dr. Alenko Krašovec s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

V prvi epizodi se osredotočimo predvsem na družbeno-ekonomske dejavnike in kontekstualne dejavnike, ki vplivajo na volilno udeležbo.

Eno najnižjih udeležb na zadnjih predsedniških, državnozborskih in evropskih volitvah so zabeležili volilni okraji v Mariboru in okolici.

Ko pogledamo Podravje z družbeno-ekonomske plati, ima drugi najnižji mesečni dohodek na prebivalca. Prebivalci regije so si po plačah med seboj sicer približno toliko enaki, kot so si vsi prebivalci na ravni Slovenije. V primerjavi z nacionalnim povprečjem pa Podravje beleži višji indeks staranja in višjo stopnjo brezposelnosti.

Kaj te statistične številke pomenijo v praksi, smo šli preverit v središče humanitarne dejavnosti v regiji. Na tem območju že sedem let deluje Metod Dolinšek, sekretar Območnega združenja Rdečega križa Maribor, s katerim smo govorili.

Prisluhnite novi epizodi podkasta:

Podatke o volilni udeležbi v Sloveniji za vse štiri tipe volitve smo zbrali v okviru preiskave, ki jo kot člani Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJNet) pripravljamo že več kot eno leto. Skupaj nas sodeluje 15 medijskih organizacij iz različnih evropskih držav, projekt pa koordinira ekipa portugalskega medija Divergente. Zbrali smo podatke o volilni udeležbi za 17 držav Evropske unije.

Kot je razvidno iz uradnih podatkov o volilni udeležbi, se zadnjih 30 let lokalnih volitev v Sloveniji ni udeleževalo v povprečju skoraj 730.000 ljudi, kar je skoraj polovica volilnih upravičencev.

Občina Pesnica je samo ena izmed 51 občin, kjer so volivke in volivci lani imeli na »izbiro« samo enega kandidata za župana.

To pomeni, da kar v četrtini občin v državi volivci pravzaprav niso imeli izbire. Kar 14 kandidatov, nekateri od njih brez protikandidata, je bilo do tistega trenutka na položaju župana že 24 let ali več. To se odraža tudi na udeležbi.

Lansko supervolilno leto je na volišča na državnozborskih volitvah pripeljalo približno 300.000 dodatnih volivcev. Vendar pa je na lokalnih volitvah udeležba še padla.

Zakaj je prišlo do zgodovinskega skoka v udeležbi in zakaj se ta ni odrazil na vseh vrstah volitev, ugotavljamo v novi epizodi podkasta.

V naslednji epizodi pa se bomo osredotočili na evropske volitve, kjer je Slovenija med prvimi petimi državami z najnižjo udeležbo.

Preiskave na Pod črto omogočate naše podpornice in podporniki z donacijami. Če želite podpreti naše delovanje, nas lahko z donacijo po svojih zmožnostih podprete TUKAJ. Hvala!

Pri pripravi tega podkasta smo sodelovali: Hana Radilovič z zbiranjem in analizo podatkov, snemanjem na terenu in pripravo scenarija, Aljaž Sluga z analizo podatkov, Taja Topolovec z urejanjem scenarija in vodenjem podkasta, Nina Hlebec s preverjanjem podatkov in lekturo, Lucijan Prelog z montažo in zvočno obdelavo, Milan Fras z zvočno podobo, Una Rebić z ilustracijami in Metod Blejec z oblikovno podobo. Glas za sinhronizacijo je prispevala Ajda Sokler.

Izvršna producentka Pod črto podkasta je Taja Topolovec.

Zahvaljujemo se vsem našim sogovornicam in sogovornikom, ki ste sodelovali pri pripravi te epizode.

Metodološko pojasnilo: Za regionalno analizo udeležbe na volitvah in družbeno-ekonomskih kazalnikov smo se odločili zato, da bi bilo v mednarodno analizo mogoče vključiti družbeno-ekonomske kazalnike, saj se ti v Sloveniji ne zbirajo na ravni volilnih okrajev. Podatke o udeležbi na volitvah po volilnih okrajih smo razvrščali po statističnih regijah na podlagi vizualne kartografske primerjave. V primeru večjih odstopanj smo volilni okraj razdelili med regijami: volilni okraj Logatec smo razdelili med Osrednjeslovensko in Gorenjsko regijo, volilni okraj Laško pa med Savinjsko in Posavsko regijo. Ker volilni okraji torej niso popolnoma usklajeni z mejami statističnih regij, gre za najboljšo možno oceno. 

 

Pri pripravi serije podkastov o volilni neudeležbi smo izhajali iz podatkov, ki smo jih zbrali v okviru partnerstva z Evropsko mrežo za podatkovno novinarstvo (EDJNet), ki ga med aprilom 2023 in marcem 2025 projektno sofinancira Evropska komisija. Zbiranje podatkov o volilni udeležbi v 17 evropskih državah, v katerem je skupaj s Pod črto sodelovalo 15 evropskih medijev, je potekalo pod vodstvom portugalskega medija Divergente.

V tokratni epizodi Pod črto podkasta se vračamo k temi poklicnih bolezni, ki jo spremljamo že od leta 2015.

Letošnje leto namreč zaznamuje pomembna sprememba na bolje na tem področju: s prvim majem letos je v veljavo stopil novi pravilnik o poklicnih boleznih.

Vlada Republike Slovenije je pravilnik uredila in sprejela v okviru spravnega postopka Mednarodne organizacije dela. Postopek oblikovanja in sprejemanja pravilnika smo v preteklih mesecih na Pod črto podrobno spremljali.

Kaj novi pravilnik rešuje in katera vprašanja ostajajo odprta, preverjamo v novem Pod črto podkastu.

Prisluhnite epizodi: 

O poklicni bolezni lahko govorimo, ko obstaja vzročna zveza med boleznijo in določenim delovnim mestom oziroma delom, na podlagi katerega je delavec zdravstveno oziroma pokojninsko in invalidsko zavarovan. Na podlagi zavarovanja lahko poklicno bolni delavci uveljavljajo določene pravice. Vendar teh pravic večina poklicno bolnih več kot 30 let ni mogla uveljavljati.

Na področju poklicnih bolezni so se ves ta čas na vseh stopnjah pojavljale težave, začenši z diagnozo in s priznanjem poklicne bolezni. Po ocenah strokovnjakov je zato v Sloveniji več kot 900 oseb na leto ostalo brez diagnoze poklicne bolezni, kar jim je onemogočalo uveljavljanje pravic iz tega naslova.

Novi pravilnik, ki je rezultat posredovanja Mednarodne organizacije dela, prinaša nekaj ključnih rešitev, ki bodo za poklicno bolne po 30 letih odpravile težave pri uveljavljanju pravic, ki jim pripadajo: postopek ugotavljanja poklicnih bolezni bo enostavnejši, ena od sprememb, ki jo uvaja pravilnik, pa je tudi vzpostavitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za verifikacijo poklicne bolezni.

V epizodi Pod črto podkasta sta z nami samostojna svetovalka na področju zdravstva ter varnosti in zdravja pri delu na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak. Z njima smo se pogovarjali o rešitvah, ki jih pravilnik prinaša, in o tem, kaj bi še moral urediti. 

»Če človek zboleva, moraš spremeniti razmere na delovnem mestu.«

– dr. Metoda Dodič Fikfak

Eden izmed problemov je še vedno preventivna dejavnost na področju poklicnih bolezni. Naši strokovni sogovornici med drugim ugotavljata, da se v Sloveniji meritve tveganj redko izvajajo, ocene tveganja pri delu so pomanjkljive, pooblaščeni zdravniki medicine dela ostajajo finančno odvisni od delodajalcev, obdobni zdravstveni pregledi delavcev pa so brez učinka.

»Nekako smo se izognili temu konfliktu interesov, ki je pri medicini dela, in se bolj naslonili na osebnega zdravnika poklicno obolelega delavca. Ampak ti niso posebej usposobljeni za prepoznavanje poklicnih bolezni.«

– Lučka Böhm

Preverili smo tudi, kaj se zgodi, ko je poklicno bolnemu delavcu na invalidski komisiji priznana invalidnost in ne more več opravljati dela brez prilagoditev delovnega mesta ali pa vsaj ne v enakem obsegu.

Nekateri invalidi pa niso zmožni opravljati nobenega dela več. Področje, ki torej še čaka na ureditev, je invalidsko zavarovanje. Kot smo pri Pod črto ugotavljali že leta 2016, država invalidom, ki ne morejo več delati, omogoča le životarjenje pod pragom tveganja revščine.

 

Preiskave na Pod črto omogočate naše podpornice in podporniki z donacijami. Če želite podpreti naše delovanje v 2023, nas lahko z donacijo po svojih zmožnostih podprete TUKAJ. Hvala!

 

Pri pripravi tega podkasta smo sodelovali: Hana Radilovič z intervjuji in pripravo scenarija, Nina Hlebec s preverjanjem podatkov in jezikovnim pregledom, Lucijan Prelog z avdio montažo, Milan Fras z zvočno obdelavo in zvočno podobo in Taja Topolovec kot urednica in voditeljica podkasta. Grafično podobo je pripravil Metod Blejec.

Izvršna producentka Pod črto podkasta je Taja Topolovec.

Zahvaljujemo se vsem našim sogovornicam in sogovornikom, ki ste sodelovali pri pripravi te epizode.

 

Tema Poklicne bolezni na Pod črto:

• Kako država že 15 let na cedilu pušča poklicno bolne (Objavljeno: 6. 6. 2015)
  
• Poklicne bolezni – slovenska nacionalna sramota (Objavljeno: 9. 6. 2015)
• Ministrstvu se s pripravo zakonodaje za ureditev pravic poklicno bolnih ne mudi (Objavljeno: 5. 8. 2015)
  
• Ministrstvo požrlo obljubo: odkrivanje poklicnih bolezni še kar neurejeno (Objavljeno: 26. 1. 2016)
  
• Ministrstvo spet prelomilo obljubo: odkrivanje poklicnih bolezni še kar neurejeno (Objavljeno: 14. 2. 2017)
• Intervju s premierjem Šarcem: veliko anekdot, malo konkretnosti (Objavljeno: 15. 5. 2019)
• Podkast (epizoda 16): komentar pogovora s premierjem Marjanom Šarcem (Objavljeno: 17. 5. 2019)
  
• Komentar pogovora z zdravstvenim ministrom: obljublja ukrepe, a ne povsod (Objavljeno: 17. 12. 2019)
• Podkast (epizoda 20): Kdo bo pozdravil akutne težave v slovenskem zdravstvu? (Objavljeno: 31. 1. 2020)
• Poklicne bolezni: z odškodninami se ne zmaguje na volitvah (Objavljeno: 7. 1. 2022)
  
• Podkast (epizoda 29): Poklicne bolezni – več kot dve desetletji prelomljenih obljub (Objavljeno: 14. 1. 2022)
• Poklicne bolezni: Novi pravilnik o poklicnih boleznih je v javni razpravi (Objavljeno: 23. 12. 2022)
• Sprememba na bolje: sprejet je novi pravilnik o poklicnih boleznih (Objavljeno: 11. 3. 2023)

 

V prejšnji epizodi smo analizirali svoj štirinajstdnevni “plastični odtis”, ki smo ga na koncu epizode oddali na odpad. In prav na poti tja se januarja letos pričenja tokratna epizoda podkasta o problemih s plastiko.

Od dveh desetletij, odkar je v Sloveniji v veljavi sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti na področju ravnanja z odpadno embalažo, se problem kopičenja neprevzete odpadne embalaže pri izvajalcih javnih služb ponavlja vsaj zadnjih 10 let.

Razkrivamo, zakaj do tega prihaja in kakšne so posledice za davkoplačevalce in okolje.

Vabljeni k poslušanju podkasta:

Na obisk odpada se odpravita  sodelavki Pod črto Neja Berger in Hana Radilovič, govorili pa smo tudi z Jožetom Gregoričem iz VOKA Snaga, mag. Tanjo Bolte z Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, in Jako Kranjcem iz Ekologov brez meja.

 

Ta epizoda Pod črto podkasta je nastala kot del teme Problemi s plastiko, ki smo jo pripravili v okviru sodelovanja z Evropsko mrežo za podatkovno novinarstvo. Če želite podpreti naše delovanje v 2023, nas lahko z donacijo po svojih zmožnostih podprete TUKAJ. Hvala!

 

Pri pripravi podkasta smo sodelovali: Neja Berger in Hana Radilovič s snemanjem na terenu in pripravo scenarija, montiral je Lucijan Prelog, za zvokovno obdelavo in zvočno podobo je poskrbel Milan Fras, za oblikovno podobo pa Metod Blejec.

Voditeljica in izvršna producentka Pod črto podkasta je Taja Topolovec.

Zahvaljujemo se vsem našim sogovornicam in sogovornikom, ki ste sodelovali v tej epizodi.

 

Povezane vsebine:

• Nova tema na Pod črto: Problemi s plastiko
• Problemi s plastiko: 16,5 milijona davkoplačevalskega denarja za odstranjevanje neprevzete embalaže
• Epizoda 38: Kakšen je naš plastični odtis?

V tokratni seriji podkastov se osredotočamo na plastično embalažo.

Proizvodnja plastike na svetovni ravni vsako leto strmo narašča, z višanjem količine proizvedene plastike pa se viša tudi količina odpadne plastike. Da tema ne bi bila le abstraktna, smo med zbiranjem podatkov preverili tudi lasten »plastični odtis«.

Članice in člani ekipe Pod črto, skupno pet gospodinjstev z desetimi človeškimi in sedmimi živalskimi člani, smo novembra 2022 tako štirinajst dni zbirali vso svojo plastično embalažo.

Vabljeni k poslušanju podkasta:

V epizodi se vam s terenske akcije javlja ekipa Pod črto: Taja Topolovec, Metod Blejec, Una Rebić, Nina Hlebec, Neja Berger in Hana Radilovič.

 

Ta epizoda Pod črto podkasta je nastala kot del teme Problemi s plastiko, ki smo jo pripravili v okviru sodelovanja z Evropsko mrežo za podatkovno novinarstvo. Če želite podpreti naše delovanje v 2023, nas lahko z donacijo po svojih zmožnostih podprete TUKAJ. Hvala!

 

Pri pripravi in snemanju tega podkasta smo sodelovali: Taja Topolovec s pripravo scenarija po člankih iz teme Probemi s plastiko, montiral je Lucijan Prelog, za zvokovno obdelavo in zvočno podobo je poskrbel Milan Fras, za oblikovno podobo pa Metod Blejec. Sodelovanje pri snemanju na terenu: Neja Berger, Hana Radilovič, Metod Blejec in Una Rebić.

Voditeljica in izvršna producentka Pod črto podkasta je Taja Topolovec.

Fotografija: Neja Berger

 

Povezane vsebine:

• Nova tema na Pod črto: Problemi s plastiko
• Problemi s plastiko: 16,5 milijona davkoplačevalskega denarja za odstranjevanje neprevzete embalaže

 

Revščina med samozaposlenimi v kulturi se je med epidemijo povečala, smo ugotavljali v nadaljevanju naše poletne preiskave o samozaposlenih v kulturi. Na ministrstvu za kulturo so takrat obljubili ukrepanje. Tukaj je zima in preverili smo, kako daleč so z obljubljenimi ukrepi.

Vabljeni k poslušanju podkasta:

Z nami so v tej epizodi umetnica Ana Čigon, Polona Torkar iz Asociacije, Boris Mihalj iz Združenja dramskih umetnikov Slovenije, dr. Katja Praznik, predavateljica in predstavnica sindikata ZASUK, in dr. Irena Ograjenšek z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

 

Ta epizoda Pod črto podkasta je nastala s podporo fundacije Civitates in vas, poslušalk in poslušalcev ter donatorjev. Če želite podpreti naše delovanje v 2023, nas lahko z donacijo po svojih zmožnostih podprete TUKAJ. Hvala!

Pri pripravi tega podkasta smo sodelovali: Neja Berger z intervjuji z gosti, komentarjem podatkov in montažo podkasta, Hana Radilovič s pripravo scenarija, uredila sem ga Taja Topolovec, Nina Hlebec s preverjanjem podatkov in jezikovnim pregledom, za obdelavo zvoka je poskrbel Staš Kramar, glasbo je prispeval Milan Fras, vizualno podobo  je oblikoval Metod Blejec, avtorica ilustracije je Una Rebić.

Voditeljica in izvršna producentka Pod črto podkasta je Taja Topolovec.

Zahvaljujemo se vsem našim sogovornicam in sogovornikom, ki ste sodelovali v tej epizodi.

 

Povezane vsebine:

• Samozaposleni v kulturi po epidemiji: skoraj tretjina z dohodki pod pragom tveganja revščine
• Epizoda 11: Je mogoče preživeti na slovenskem kulturnem trgu?
• Samozaposleni v kulturi: četrtina z dohodkom pod pragom revščine
• Samozaposleni v kulturi: med neobstoječim trgom in ministrstvom za kulturo

Fotografija in oblikovanje: Metod Blejec

Tokratna epizoda je epilog serije Lažne realnosti, ki smo jo objavili na začetku leta.

Skupaj smo se skozi štiri epizode spuščali po spirali lažnih realnosti. Začeli smo s profili z ukradenimi fotografijami, znašli smo se sredi Twitter napadov, kjer je lahko napaden vsak, v tretji epizodi pa smo zavili na poljsko farmo trolov. V četrti epizodi je ostal na potezi – Twitter.

V tokratni epizodi pogledamo, kaj se je vmes spremenilo na Twitterju in kaj se je zgodilo z bazo analiziranih 307-ih profilov, že suspendiranimi profili in, seveda, ali so se vmes pojavili novi.

Prisluhnite epizodi:

Epizode iz celotne serije Lažne realnosti:

• Prva epizoda: Se kaj takega dogaja v Sloveniji?
• Druga epizoda: Vsak je lahko napaden
• Tretja epizoda: Izlet na farmo trolov
• Četrta epizoda: Kdo je na potezi?

Pri pripravi te podkast epizode smo sodelovali:

Neja Berger z zajemom in analizo podatkov ter montažo podkasta, Hana Radilovič pri analizi in preverjanju podatkov, Nina Hlebec z jezikovnim pregledom, za zvok in zvočno podobo je poskrbel Milan Fras, za našo vizualno podobo pa Metod Blejec. Zahvaljujemo se vsem našim sogovornikom in Marku Plahuti, ki nam je na podlagi svoje baze slovenskega Twitterja pomagal najti podatke o profilih, ki so vmes spremenili uporabniška imena. Posebno pa se zahvaljujemo Maruši Majer, ki je namreč ponovno posodila glas uporabnici profila ObjaveIzKleti.

Avtorica scenarija, intervjujev z gosti, voditeljica in izvršna producentka Pod črto podkasta sem Taja Topolovec.

Ta epizoda Pod črto podkasta je nastala s podporo fundacije Civitates in vas, poslušalk in poslušalcev ter donatorjev. Če želite podpreti naše delovanje v 2023, bomo veseli vaše donacije. Hvala!

Fotografije in vizualije: arhiv Pod črto

Lenart torej odhaja novim izzivom naproti. Katerim? To boste izvedeli v tej epizodi.

Ob tej priložnosti smo zato posneli posebno epizodo podkasta, v kateri nas Lenart Kučić in Taja Topolovec popeljeta skozi skupno snovanje in ustvarjanje Pod črto podkasta v teh skoraj petih letih.

Vabimo k poslušanju:

Lenartu želimo srečno in uspešno delo, ki ga bomo pri Pod črto vsekakor podrobno spremljali.

Hvala vsem, ki ste bili z nami vsa ta leta, in se slišimo v 36. epizodi, ki prihaja kmalu.

 

Z vami smo bili v tej epizodi:

Sovoditelja Pod črto podkasta: Lenart J. Kučić in Taja Topolovec

Montaža: Lenart J. Kučić

Glasba in zvokovna obdelava: Milan Fras

Obljubili smo vam zaključni del serije Lažne realnosti – in tukaj je.

Najprej se znajdemo v Srbiji, med več kot 8.000 boti, ki več let tvitajo v podporo predsedniku Aleksandru Vučiću in njegovi stranki.

Kaj so o tej mreži ugotovili pri Internetnem observatoriju in Stanfordu? In kaj nam te ugotovitve povedo o neavtentičnih profilih v mreži Twitter profilov v Sloveniji?

Vabljeni k poslušanju zaključne epizode serije Lažne realnosti:

Serijo smo začeli s profili z ukradenimi fotografijami. V drugi epizodi smo se znašli sredi Twitter napadov, kjer je lahko napaden vsak. V tretji epizodi pa smo se odpravili na izlet na poljsko farmo trolov.

Pokazali smo torej, na kakšne načine delujejo lažni profili na Twitterju in kako to vpliva na življenje posameznikov in posameznic, ki jih ti profili napadajo.

V zaključni epizodi je naše vprašanje – kdo je torej na potezi?

Prejšnji deli serije:

• Prva epizoda nove serije Lažne realnosti: Se kaj takega dogaja v Sloveniji?
• Druga epizoda nove serije Lažne realnosti: Vsak je lahko napaden
• Tretja epizoda serija Lažne realnosti: Izlet na farmo trolov

 

Delovanje Pod črto omogočajo vaše donacije. Tudi ta podkast serija ne bi nastala brez vaše podpore. Vendar predlagamo, da trenutno donacijo, s katero ste nameravali podpreti Pod črto, namenite humanitarnemu odzivu za prebivalke in prebivalce Ukrajine. Hvala.

 

AVTORJI PROJEKTA:

Voditelja podkasta: Lenart Kučić in Taja Topolovec

Glasove so v tej epizodi prispevali Špela Setničar za Vesno Radojević, Pia Nikolič za Eleno Cryst, Ajda Sokler za uradno izjavo Twitterja, Lovrenc Rogelj za Fletcherja Barnesa in Maruša Majer za uporabnico Objave iz kleti.

Scenarij za epizodo  je pripravil Lenart Kučić, uredila ga je Taja Topolovec.

Intervjuje je naredil Lenart Kučić.

Prevodi: Lenart Kučić, Nina Hlebec

Snemanje in montaža: Lenart Kučić

Glasba in zvokovna obdelava: Milan Fras

 

Izvršna producentka: Taja Topolovec

 

 

Podkast serija temelji na preiskavi o astroturfingu na Pod črto. Avtor člankov je Anže Voh Boštic.

Podatke smo zajeli in analizirali pri Danes je nov dan in Pod črto.

Vizualije in fotografije: Metod Blejec

Animacija: Una Rebić

Vodja projekta: Taja Topolovec

 

Za sodelovanje pri nastanku podkast serije Lažne realnosti se zahvalujemo Pod črto ekipi (Nini Hlebec, Ani Gabrovec, Metodu Blejcu in Uni Rebić in Milanu Frasu), avtorju Pod črto preiskave o astroturfingu Anžetu Voh Bošticu, ekipi Radia Študent (vsem, ki ste našim sogovornikom posodili glasove, tonskemu mojstru Samu Pavlici – Linču in Žigi Rusu za organizacijo in vodenje snemanja), ekipi Danes je nov dan, igralki Maruši Majer, uporabnici profila Objave iz kleti, vsem našim sogovornicam in sogovornikom ter, nikakor ne nazadnje, Susanne Reber, ki je z nami delila svoje izkušnje in nasvete na področju produkcije preiskovalnega podkasta. Thank you, Susanne!

Priprava podkast serije ne bi bila mogoča brez podpore vseh vas, ki z donacijo podpirate Pod črto.

Nastanek podkast serije so podprli tudi pri Mreži evropskih fundacij-iniciativa Civitates in Veleposlaništvu ZDA v Sloveniji (v okviru programa NGO Small Grants).

Podkast serija je nastajala med januarjem 2021 in februarjem 2022.

V tretji epizodi se znajdemo na Poljskem.

Tam je ekipa preiskovalnih novinarjev razkrila delovanje ene izmed farm trolov.

Če ste si od nekdaj želeli vedeti, kako je mogoče postati uspešen trol – je to epizoda za vas.

Poslušajte tretjo epizodo:

 

Četrta epizoda serije Lažne realnosti prihaja na našo spletno stran in v vaše podkast odjemalce ta vikend.

 

Prvi in drugi del serije:

• Prva epizoda nove serije Lažne realnosti: Se kaj takega dogaja v Sloveniji?
• Druga epizoda nove serije Lažne realnosti: Vsaj je lahko napaden

 

AVTORJI PROJEKTA:

Voditelja podkasta: Lenart Kučić in Taja Topolovec

Glasove sta prispevala Rasto Pahor za Wojciech Cieslo in Metod Blejec za Petra Pomerantseva. 

Scenarij za epizodo  je pripravil Lenart Kučić, uredila ga je Taja Topolovec.

Intervjuje je naredil Lenart Kučić.

Prevodi: Lenart Kučić, Nina Hlebec

Snemanje in montaža: Lenart Kučić

Glasba in zvokovna obdelava: Milan Fras

 

Izvršna producentka: Taja Topolovec

 

 

Podkast serija temelji na preiskavi o astroturfingu na Pod črto. Avtor člankov je Anže Voh Boštic.

Podatke smo zajeli in analizirali pri Danes je nov dan in Pod črto.

Vizualije in fotografije: Metod Blejec

Animacija: Una Rebić

Vodja projekta: Taja Topolovec

 

Za sodelovanje pri nastanku podkast serije Lažne realnosti se zahvalujemo Pod črto ekipi (Nini Hlebec, Ani Gabrovec, Metodu Blejcu in Uni Rebić in Milanu Frasu), avtorju Pod črto preiskave o astroturfingu Anžetu Voh Bošticu, ekipi Radia Študent (vsem, ki ste našim sogovornikom posodili glasove, tonskemu mojstru Samu Pavlici – Linču in Žigi Rusu za organizacijo in vodenje snemanja), ekipi Danes je nov dan, igralki Maruši Majer, uporabnici profila Objave iz kleti, vsem našim sogovornicam in sogovornikom ter, nikakor ne nazadnje, Susanne Reber, ki je z nami delila svoje izkušnje in nasvete na področju produkcije preiskovalnega podkasta. Thank you, Susanne!

Priprava podkast serije ne bi bila mogoča brez podpore vseh vas, ki z donacijo podpirate Pod črto.

Nastanek podkast serije so podprli tudi pri Mreži evropskih fundacij-iniciativa Civitates in Veleposlaništvu ZDA v Sloveniji (v okviru programa NGO Small Grants).

Podkast serija je nastajala med januarjem 2021 in februarjem 2022.