23-letna vizualna umetnica Bayan Abu Nahla do februarja, ko ji je uspelo pobegniti skozi Egipt, še nikoli ni bila zunaj »zapora«, kot pravi Gazi. Med bombardiranji je risala v svoj zvezek, a ugotovila, da je umetnost ne more zaščititi pred bombami.

Rashid Masharawi je uveljavljeni palestinski filmski ustvarjalec, ki živi med Francijo in Zahodnim bregom. Njegov zadnji projekt From Ground Zero (Iz ničelne točke) je omnibus 22 kratkih filmov, ki so jih v zadnjem letu ustvarili filmski ustvarjalci v oblegani Gazi.

V dolini reke Jadar v zahodni Srbiji, le nekaj kilometrov od meje z Bosno in Hercegovino, naj bi zrasel nov rudnik litija. Kopalo naj bi ga podjetje Rio Tinto, projekt podpira srbska vlada, koristi od njega pa si obeta predvsem Evropska unija. Okoljevarstvene organizacije in nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi rudnik pomenil potencialno okoljsko katastrofo, protesti po vsej državi se vrstijo že nekaj let. Kaj pa lokalni prebivalci? Kako na načrte gledajo tisti, ki bi morali zapustiti svoje domove? Kako živijo in kakšna narava jih obdaja? Odpravili smo se v dolino reke Jadar in v Gornje Nedeljice, v vas, ki bi morala zaradi rudnika izginiti. Spoznali smo zgodbo o zavajanjih, lažeh, grožnjah, strupu in uničenju.

Gosti:

• Marija in Momčilo Alimpić, združenje Zaščitimo Jadar in Rađevino
• Zoran in Vladimir Filipović, prebivalca Gornjih Nedeljic
• Nebojša Petković, združenje Ne damo Jadar
• Dragana Đorđević, Inštitut za kemijo, tehnologijo in metalurgijo na Univerzi v Beogradu

Zahodno Srbijo sta obiskala Jan Grilc (Val 202) in Lucijan Zalokar (Delo).

Super volilno leto na Zemlji se bliža koncu. Po indijskih, evropskih, britanskih in še mnogih drugih pomembnih volitvah so na vrsti še volitve v Združenih državah Amerike. Z druge strani Atlantika sporočajo, da so to spet najpomembnejše volitve v zgodovini, da se odloča tudi o usodi demokracije ter sveta.

Čeprav po svetu divja veliko vojn, se zdi, da smo se v teh dneh znašli v krču negotovosti pred ameriško predsedniško tekmo. Še posebej so na trnih voditelji Evropske unije. Novi predsednik oziroma predsednica naj bi močno vplivala na potek vojne v Ukrajini. Medtem ko se bo genocid v Gazi po vsej verjetnosti nadaljeval. Kako bo torej dihal svet po ameriškem volilnem torku? S komentarji in analizo v studiu sodelujeta prof. dr. Ana Bojinović Fenko in novinarka Barbara Šurk.

Glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije je po pandemiji več šoloobveznih otrok poročalo o spletnem ustrahovanju kot pred njo. Poročilo navaja, da je nujna potreba po izobraževanju mladih, družin in šol o oblikah spletnega ustrahovanja in njegovih posledicah. Kljub vse večji ozaveščenosti o škodljivosti prezgodnje uporabe digitalnih naprav in posledično družabnih omrežij pa se število žrtev ne zmanjšuje. Podatki, ki so jih letos predstavili pri Globalnem inštitutu za varnost otrok Childlight na Univerzi v Edinburgu, kažejo, da je bil eden od osmih otrok na svetu oziroma približno 302 milijona mladih v preteklem letu žrtev fotografiranja brez privolitve, deljenja in izpostavljenosti golih fotografij in videov ali spletnega nadlegovanja in izsiljevanja. Mladi, sodelujoči v oddaji, pravijo, da so sami že prejeli kakšne neprimerne vsebine ali pa poznajo nekoga, ki je bil žrtev spletne zlorabe.

Sogovorniki:

• Boris Radanović, britanski center za varnejši internet
• Marko Puschner, Safe.si
• Catherine Knibbs, psihoterapevtka
• Niels van Pamel, Child Focus

Takojšnja prekinitev uporabe protizakonitith prisilnih sredstev, prevzem odgovornosti direktorja in tudi ostalih podrejenih vodij za neustrezno ukrepanje, določitev ukrepov zoper storilca dejanj nasilja, trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja, takojšnja ustavitev ustrahovanja, psihičnega nasilja in mobinga, takojšnje prenehanje izvajanja vseh prepovedanih metod, vzpostavitev politike nadzora nad porabo zdravil. To je samo nekaj od ukrepov iz poročila o sistemskem nadzoru pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana. Kaj se dogaja v najpomembnejši zdravstveni instituciji na področju duševnega zdravja? O čem govori molk odgovornih?

Sogovornice:
- sociologinja red. prof. dr. Darja Zaviršek
- pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič
- novinarka N1 Barbara Smajila

*Generalnega direktorja Univerzitetne psihiatrične klinike dr. Bojana Zalarja smo v studio povabili že marca, vendar, prav tako kot takrat, v studio ni prišel.

Povezava do prve oddaje "Počitnice" v Polju.

Slovenija je gostila največjo evropsko komunikološko konferenco, kjer so potekale razprave o vlogi medijev in komunikacije v času političnih konfliktov, okoljskih groženj, pandemij in vpliva umetne inteligence. Motnje in šumi v politiki, gospodarstvu, zdravju in tehnologiji so preoblikovali komunikacijo in ustvarili družbeno nepredvidljivost s potencialno negativnimi posledicami. Pri tem je še posebej pomembna vloga javnih medijev, ki pa so v različnih evropskih državah pod vse večjim političnim in kapitalskim pritiskom. Poleg slovenskih se spoznamo z aktualnimi razmerami na Poljskem, v Nemčiji in na Finskem. Kako kakovostno upravljati javne medijske servise, kako jim zagotoviti neodvisnost in poskrbeti za prilagoditev sodobnim razmeram in potrebam?

Sogovorniki:

• prof. dr. Beata Klimkiewicz, Jagelonska univerza v Krakovu;
• prof. dr. Mina Horowitz, Univerza v Helsinkih;
• prof. dr. Barbara Thomass, raziskovalka medijev in članica sveta ZDF;
• prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede.

Ne mine vrh Evropske unije ali srečanje evropskih ministrov, ne da bi razpravljali tudi o migracijah. Kje je po množičnem sprejemu beguncev leta 2015 evropska azilna in migracijska politika? Kam umestiti italijanski dogovor o migracijskem centru v Albaniji? In napoved poljske vlade o začasni ukinitvi pravice do azila? Kaj bo pomenil nov evropski migracijski pakt? Kako je v Sloveniji?

Gostja v studiu:

• Urša Regvar, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, pravnica na področju azila in migracij.

Če so še pred nekaj leti delodajalci lahko izbirali, koga od številnih prijavljenih prosilcev za delo bodo izbrali, je zdaj povsem drugače. Zaradi starajočega se prebivalstva je kljub rekordno nizki brezposelnosti na trgu dela bistveno manj nezaposlenih, demografski podatki pa kažejo, da bo teh iz leta v leto manj. Zato je toliko pomembneje premišljeno privabljanje generacije mladih, ki prihajajo na trg dela. Ti o svojem delu in poklicni karieri razmišljajo precej drugače kot starejše generacije, imajo drugačna pričakovanja in vrednote ter drugačen odnos do pripadnosti podjetju. Kakšne so prednosti, ki jih z mladostjo prinašajo, in na kaj bodo morali biti pozorni delodajalci, če bodo v vse bolj praznem kadrovskem bazenu želeli privabiti mlade?

Sogovorniki:

• dr. Vesna Miloševič Zupančič, doktorica organizacijsko-kadrovskih študij in strokovna direktorica eŠtudentskega servisa
• Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
• Mateja Tišler, direktorica upravljanja s kadri v Ljubljanskih mlekarnah

Eden od ciljev sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti je tudi jasnejša ločnica med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom, predvsem z omejevanjem oziroma prepovedjo t. i. dvojnih praks – redno zaposlenih v javnih zavodih, ki prek s. p. opravljajo tudi popoldansko delo pri zasebnikih.

Travmatolog Matic Ciglič je pojasnil svoje argumente za takšno delo in poglede na javno ter zasebno zdravstvo pri nas.

V času, ko si vse bolj obremenjeni gorski reševalci prizadevajo za ureditev svojega statusa, odločevalci iščejo možnosti, kako zaračunavati morebitne zlorabe gorske reševalne službe. Gorski reševalci so imeli letos 539 posredovanj. V 179-ih posredovanjih v gorah in na drugih težko dostopnih območjih je sodelovala policija, ki je pri pohodnikih ugotovila 27 primerov malomarnosti. Takšnih primerov ni veliko. Se pa zgodi, da predvsem tuji pohodniki neodgovorno izbirajo cilje, se izgubijo in so neprimerno opremljeni. Zato ministrstva za notranje zadeve, obrambo in zdravje pripravljajo uredbo, s katero bi vlada uzakonila plačilo stroškov reševanja za ugotovljeno malomarnost. Gorski reševalci, prostovoljci se s tem ne bodo ukvarjali, saj bodo še naprej pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč.

Sogovorniki:

• notranji minister Boštjan Poklukar
• državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Damjan Črnčec
• generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin
• predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar
• predsednik GRS Bohinj Miha Arh