Tokrat oprašujemo z volkovi, plenimo z vevericami, letimo s pterozavri in rešujemo probleme z mravljami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE & ZUNANJE POVEZAVE

Minimorfoza je kratka oddaja, v kateri predstavimo zanimive raziskave, ki se niso uvrstile v redno oddajo.

Raziskava 1: Volkovi kot opraševalci?
Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 2: Veverice kot plenilci?
Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 3: Najstarejši leteči kuščar
Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 4: Kje so živeli predniki sesalcev?
Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 5: Reševanje problemov: mravlje proti ljudem
Poljudni članek
Znanstveni članek

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete jim lahko na [email protected].Metamorfoza ima stran na Facebooku, na Twitterju jih najdete pod #Metamorfoza. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

V tokratni epizodi se pogovarjamo z biologom Maartenom de Grootom. Maarten je strokovnjak na več področjih, z nami pa deli svoje misli o muhah trepetavkah, gozdu, podlubnikih, občanski znanosti in še čem.

#Metamorfoza

 

[metamorfozaopis]

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Z gostjo Mario Tereso Almeida de Oliveira smo se pogovarjali o njenem (doktorskem) delu, ki se vrti okoli ekologije (iberskega) risa in telemetrijskih podatkov. Pogovor je bil v angleščini.

#Metamorfoza

 

[metamorfozaopis]

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Metamorfoza MEMORY game: Slovenian endemic and typical species

 

Z namenom promocije slovenske biodiverzitete, smo v Metamorfozi pripravili izbor slovenskih endemitov in značilnih vrst. Pred tabo je seznam 15 vrst, ki smo jih izbrali skupaj s poslušalci in so postale del igre. Igro smo pripravili biologi dr. Matjaž Gregorič, Urša Fležar, Alenka Rozman, Lovro Rozman in dr. Roman Luštrik. Izdelavo je omogočila Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

To promote Slovenian biodiversity, Metamorfoza prepared a selection of Slovenian endemics and characteristic species. Here is a list of 15 species that we selected together with our listeners and these became part of the game. The game was prepared by biologists dr. Matjaž Gregorič, Urša Fležar, Alenka Rozman, Lovro Rozman, and dr. Roman Luštrik. The production was made possible by Slovenian Research and Innovation Agency.

ŽIVALI / ANIMALS

Človeška ribica ali močeril (Proteus anguinus) in črni močeril (Proteus anguinus parkelj): človeška ribica je ena najbolj markantnih slovenskih živali. Genetsko različne populacije se pojavljajo v jamah Dinarskega krasa, od Italije do Bosne. Med njimi morda najbolj poseben je črni močeril, ki ga najdemo le v podzemnih vodah Bele Krajine. Foto: Gregor in Magda Aljančič.

Cave olm (Proteus anguinus) and black cave olm (Proteus anguinus parkelj): the cave olm is one of the most striking Slovenian animals. Genetically diverse populations occur in caves of the Dinaric Karst, from Italy to Bosnia. Perhaps the most special among them is the black cave olm, which is found only in subterranean dwaters of Bela Krajina. Photo: Gregor in Magda Aljančič.

Človeška ribica ali močeril / cave olm (Proteus anguinus) Črni močeril / black cave olm (Proteus anguinus parkelj)

Drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii): endemit Dinarskega krasa. Ta vrsta hroščev poseljuje jame Slovenije, Hrvaške in Italije. Gre za prvo opisano jamsko žival na svetu. Ime je dobil po ozkem oprsju. Foto: Teo Delić.

Small-necked beetle (Leptodirus hochenwartii): endemic to the Dinaric Karst. This species of beetle inhabits caves in Slovenia, Croatia, and Italy. It is the first described cave animal in the world and was named after its narrow thorax. Photo: Teo Delić.

Drobnovratnik / small-necked beetle (Leptodirus hochenwartii)

Hitlerjev brezokec (Anophthalmus hitleri): ta vrsta hroščev je slovenski endemit, ki se pojavlja v samo nekaj jamah na Celjskem. Vrsta je posebna in svetovno znana zaradi svojega imena. Leta 1937 ga je nemški zbiratelj Oskar Scheibel opisal Adolfu Hitlerju v čast. Foto: Michael Munich na Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0.

Hitler’s eyeless beetle (Anophthalmus hitleri): this species of beetle is a Slovenian endemic, occurring in only a few caves in the Celje region. The species is special and world-famous because of its name. In 1937, the German collector Oskar Scheibel described it in honor of Adolf Hitler. Photo: Michael Munich via Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0.

Hitlerjev brezokec / Hitler’s eyeless beetle (Anophthalmus hitleri)

Horvatova kuščarica (Iberolacerta horvathi): najdemo jo v nekaterih goratih predelih Z Slovenije, J Avstrije, SV Italije in Z Hrvaške. Njen danes fragmentiran habitat je verjetno ostanek pretekle, precej širše razširjenosti. Foto: Benny Trapp na Wikimedia Commons, CC BY 3.0.

Horvat’s lizard (Iberolacerta horvathi): found in some mountainous areas of W Slovenia, S Austria, NW Italy, and W Croatia. Its currently fragmented habitat is probably a remnant of a much wider past distribution. Photo: Benny Trapp na Wikimedia Commons, CC BY 3.0.

Horvatova kuščarica / Horvat’s lizard (Iberolacerta horvathi)

Jamska školjka (Congeria jalzici): slovenski endemit in ena od samo nekaj vrst v rodu, razširjenem izključno v jamah Dinarskega krasa. Gre za edine jamske školjke na svetu. Foto: Teo Delić.

Cave mussel (Congeria jalzici): Slovenian endemic and one of only a few species in the genus, distributed exclusively in the caves of the Dinaric Karst. These are the only cave mussels in the world. Photo: Teo Delić.

Jamska školjka / cave mussel (Congeria jalzici)

Kranjska čebela (Apis mellifera carnica): podvrsta medonosne čebele, endemna na Balkanu, iz zgodovinskih vzrokov pa je za njeno domovino priznana Gorenjska. Foto: Dejan H. from Kranj, Slovenija na Wikimedia Commons, CC BY 2.0.

Carniolan bee (Apis mellifera carnica): a subspecies of honey bee, endemic to the Balkans, and for historical reasons, Gorenjska (Upper Carniola) is recognized as its homeland. Photo: Dejan H. from Kranj, Slovenija na Wikimedia Commons, CC BY 2.0.

Kranjska čebela / Carniolan bee (Apis mellifera carnica)

Postojnski paščipalec (Neobisium spelaeum): rod teh majhnih pajkovcev se pojavlja na območju celotnega Dinarskega krasa, ta vrsta pa je znana samo iz slovenskih jam. So plenilci, ki se prehranjujejo z majhnimi nevretenčarji. Foto: Teo Delić.

Postojna pseudoscorpion (Neobisium spelaeum): this genus of small arachnids occurs throughout the Dinaric Karst, and this species is known only from Slovenian caves. They are predators that feed on small invertebrates. Photo: Teo Delić.

Postojnski paščipalec / Postojna pseudoscorpion (Neobisium spelaeum)

Soška postrv (Salmo marmoratus): vrsta, ki je svoje ime dobila po marmorisatem telesnem vzorcu. Je endemit hladnejših vodotokov Slovenije in Italije, pojavlja pa se tudi ponekod po Balkanu, kjer pa je danes že precej redka. Foto: Soska postrv 2: Lorenzo Piovesan na Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0.

Marble trout (Salmo marmoratus): a species that gets its name from its marbled body pattern. It is endemic to the colder waterways of Slovenia and Italy, but also occurs in some places in the Balkans, where it is now quite rare. Photo: Soska postrv 2: Lorenzo Piovesan on Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0.

Soška postrv / marble trout (Salmo marmoratus)

RASTLINE / PLANTS

Kamniška murka (Gymnadenia lithopolitanica): ozek endemit Kamniško-Savinjskih Alp, ki jo najdemo le v višjih nadmorskih višinah. Planinci so jo včasih radi zatikali v klobuke. Foto: Branko Vreš.

Kamnik gymnadenia (Gymnadenia lithopolitanica): a narrow endemic of the Kamnik-Savinja Alps, found only at higher altitudes. Mountaineers used to like to tuck it into their hats. Photo: Branko Vreš.

Kamniška murka / Kamnik gymnadenia (Gymnadenia lithopolitanica)

Kranjski jeglič (Primula carniolica): barvit in atraktiven ozek slovenski endemit, ki raste v senčnih predelih na karbonatnih kamninah Dinarskih Alp. Rastlino je nabral francoski naravoslovec Balthasar Hacquet, ki je kot zdravnik delal v rudniku v Idriji. Foto: Ljuba Brank na Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0.

Carniolan primrose (Primula carniolica): a colorful and attractive narrow Slovenian endemic that grows in shady areas on the carbonate rocks of the Dinaric Alps. The plant was collected by the French naturalist Balthasar Hacquet, who worked as a doctor in a mine in Idrija. Photo: Ljuba Brank na Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0.

Kranjski jeglič / Carniolan primrose (Primula carniolica)

Kratkodlakava popkoresa (Moehringia villosa): raste le v predelu Baške grape, Črne prsti in Porezna. Raste v navpičnem ali previsnem skalovju, kjer se zakorenini v drobnih razpokah. Opisal jo je baron Žiga Zois. Foto: Ljuba Brank na Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0.

Short-haired sandwort (Moehringia villosa): grows only in the Baška grapa, Črna prst, and Porežno areas. It grows in vertical or overhanging rocks, where it takes root in small cracks. It was described by Baron Žiga Zois. Photo: Ljuba Brank na Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0.

Kratkodlakava popkoresa / short-haired sandwort (Moehringia villosa)

Rebrinčevolistna hladnikija (Hladnikia pastinacifolia): eden najbolj markantnih Slovenskih lokalnih endemitov. Je endemit na nivoju rodu. Nahaja se na zelo ozkem območju Dinarskih Alp in je poimenovana po slovenskem botaniku Francu Hladniku, ustanovitelju Botaničnega vrsta v Ljubljani. Foto: Vid Potočnik na Wikimedia Commons, CC BY 4.0.

Hladnikia pastinacifolia: one of the most striking Slovenian local endemics. It is endemic at the genus level. It is found in a very narrow area of ​​the Dinaric Alps and is named after the Slovenian botanist Franc Hladnik, founder of the Botanical Garden in Ljubljana. Photo: Vid Potočnik na Wikimedia Commons, CC BY 4.0.

Rebrinčevolistna hladnikija (Hladnikia pastinacifolia)

Temnoškrlatni teloh (Helleborus atrorubens): teloh s temnimi, škrlatnimi ali škrlatno zelenimi cvetovi. Razširjen je na JV Slovenije, na Hrvaškem in SZ Bosne in Hercegovine. Je endemit tega območja. Foto: Branko Vreš.

Dark-scarlet hellebore (Helleborus atrorubens): hellebore with dark, scarlet or scarlet-green flowers. It is widespread in SE Slovenia, Croatia, and NW Bosnia and Herzegovina. It is endemic to this area. Photo: Branko Vreš.

Temnoškrlatni teloh (Helleborus atrorubens)

Zoisova zvončica (Campanula zoysii): endemit jugovzhodnih Alp. Skoraj izključno endemit Slovenije, v Avstriji in Italiji jo najdemo v obmejnih območjih. Ime je dobila po slovenskemu botaniku Karlu Zoisu, ki jo je odkril. Foto: Benjamin Zwittnig na Wikimedia Commons, CC BY 2.5 si.

Zois’s bellflower (Campanula zoysii): endemic to the southeastern Alps. Almost exclusively endemic to Slovenia, it is also found in border areas in Austria and Italy. It was named after the Slovenian botanist Karl Zois, who discovered it. Photo: Benjamin Zwittnig na Wikimedia Commons, CC BY 2.5 si.

Zoisova zvončica / Zois’s bellflower (Campanula zoysii)

Tokrat butamo s čmrlji, smo grozni z želvami, imamo lačne potomce z žabami in smo barviti s ščinkavci.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo raziskavo o opraševanju čmrljev, v kateri so uporabili kamere s hitrim zajemanjem slike. Na tak način so ugotovili, da čmrlji tresejo, butajo in grizejo cvetove, da na tak način dobijo več peloda.

Ali ste vedeli, da je žrelo morske želve kot iz grozljivk? Žrelo ima keratinaste in hrustančne bodice, ki so adaptacija na hranjenje z meduzami.

Vaški posebnež: Prvi posebnež je žaba z notranjo oploditvijo in lačnimi paglavci. Drugi posebnež je Gouldin ščinkavec, izjemno barvit in zanimiv ptič.

Beloprsi in rumenoglavi osebek ter črnoglavi osebek Gouldinega ščinkavca (foto: Nigel Jacques (Kris) via Wikimedia Commons).

ZUNANJE POVEZAVE

Žrelo morskih želv

[metamorfozaopis]

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat manipuliramo s pajki, žvižgamo z akacijami, vrtamo rove s školjkami in zavajamo s kresničkami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo zelo zanimivo raziskavo, v kateri avtorji predstavijo fascinantno zgodbo med plenilci, pajki, in plenom, kresničkami. V tem sistemu plen-plenilec pajki manipilirajo svetlobni signal kresničk na način, da privabijo več plena, to je novih kresničk.

Kdo to tam poje? Danes se oglaša akacija žvižgajoči trn, ki je znana po svoji simbiozi z določenimim ravljami. Te živijo v precej odebeljenih šiškah, v katere vstopijo skozi luknjice. Ko veter piha preko teh naluknjanih šišk, nastane žvižgajoč zvok.

Akacija žvižgajoči trn (Vachellia drepanolobium), s simbiontsko mravljo vrste Crematogaster nigriceps (foto: Pharaoh han via Wikimedia Commons).

Vaški posebnež: Prvi posebnež tokrat je zlovešči ladijski črv. To v resnici ni črv, ampak malce nenavadna školjka. Pa tudi zlovešč v ni, razen seveda za ljudi, ki jim naluknja pomole, ladje in podobne lesene konstrukcije. Drugi posebnež je vrsta kresničke, katerih ličinke so specializirane na življenje v termitnjakih, kjer s svetlobnimi signali lovijo žuželke.

“Zlovešči ladijski črv” it rodu Teredo, ki je v Braziliji živel v lesu mangrove (foto: Deplewsk via Wikimedia Commons).

ZUNANJE POVEZAVE
Mravlje branijo akacijo žvižgajoči trn
Kot praznična jelka osvetljen termitnjak

[metamorfozaopis]

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat skačemo, grizemo in strašimo s pajki. Ali pač?

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Tokrat gre za skupno oddajo s podkastom Metin čaj, kjer je naš in vaš Matjaž Gregorič gostoval kot strokovnjak pajkoslovec. Z gostiteljema je razbijal najbolj trdovratne mite in (ne)resnice o pajkih. Ali res pogoltnemo osem pajkov na leto? So pajki nevarni in agresivni, ali pa so v resnici bolj sramežljivi, kot mislimo? Pogosto mediji senzacionalistično poročajo o pajkih kot nevarnih bitjih, a resnica je precej drugačna. Odgovorimo tudi na vprašanje, ali pajki pozimi res iščejo toploto v naših domovih. Pripravite se na zabavno in poučno epizodo – brez strahu, pajki ne grizejo mikrofonov!

[metamorfozaopis]

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat prebavljamo z glivami, gremo na začetke z LUCA, navigiramo s komarji, stopamo z dinozavri in skačemo s skakači.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE & ZUNANJE POVEZAVE

Minimorfoza je kratka oddaja, v kateri predstavimo zanimive raziskave, ki se niso uvrstile v redno oddajo.

Raziskava 1: Kisloljubna gliva v rosikovkah spodbuja prebavo

Znanstveni članek

Raziskava 2: Kdaj se je začelo življenje na planetu?

Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 3: Komarji navigirajo tudi s pomočjo infrardečega sevanja

Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 4: Ujemajoče donozavrske stopinje na kontinentih

Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 5: Žuželke skakači so prvaki s telesni rotaciji

Poljudni članek
Znanstveni članek

Rosikovka vrste Drosera tokaiensis (foto: Jan Wieneke via Wikimedia Commons).

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete jim lahko na [email protected].Metamorfoza ima stran na Facebooku, na Twitterju jih najdete pod #Metamorfoza. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat pijemo mleko s sleporili, s črmlji rešujemo probleme in se zoperstavimo poplavam, si oskrbimo rane z orangutani in smo debeli s kruhovci.

#Metamorfoza

 

OPIS ODDAJE & ZUNANJE POVEZAVE

Minimorfoza je kratka oddaja, v kateri predstavimo zanimive raziskave, ki se niso uvrstile v redno oddajo.

Raziskava 1: Sleporil proizvaja »mleko«

Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 2: Čmrlje matice preživijo poplavo

Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 3: Čmrlji koordinirano sodelujejo pri zahtevnih nalogah

Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 4: Samozdravljenje pri orangutanu

Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 5: Madagaskar je dom dreves kruhovcev

Poljudni članek
Znanstveni članek

Kruhovci v nacionalnem parku Kirindy na zahodu Madagaskarja (foto: Matjaž Gregorič).

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete jim lahko na [email protected].Metamorfoza ima stran na Facebooku, na Twitterju jih najdete pod #Metamorfoza. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat smo inovativni s čmrlji, ne dihamo s paraziti in smo glasni ter skrivnostni z ribami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo, v kateri poročajo o gestikulaciji pri ptičih. Gestikulacija v pravem pomenu besede je bila zaenkrat znana samo iz sveta primatov.

Ali ste vedeli, da so komarji in rastline mesojedke včasih v simbiozi? Ali bolje rečeno, v mutualističnem odnosu. Komarji živijo v vrčkih mesojedih rastlin vrčkovk, njihova prisotnost pa koristi tudi rastlinam.

Vaški posebneži: Prvi posebnež tokrat je čebelji kolibri, najmanjši ptič na svetu in tudi najmanjši dinozaver, ki so ga kadarkoli našli. Niso samo majhni, so tudi izredno lepi in še super uspešni opraševalci. Drugi posebnež je pikajoče drevo ali gimpi gimpi. To je v resnici precej velika kopriva, ki je tudi, primerno velikosti, zelo strupena. Ne se je dotikati, tudi takrat ne, ko je že mrtva!

Čmrlji kolibri (Melisuga helenae; foto: Charles J. Sharp – Sharp Photography via Wikimedia Commons). Gimpi gimpi (Dendrocnide moroides; foto: Cgoodwin via Wikimedia Commons). [metamorfozaopis]

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat smo inovativni s čmrlji, ne dihamo s paraziti in smo glasni ter skrivnostni z ribami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat so v prvi vrsti spet brihtni čmrlji. Iz preteklih raziskav že vemo, da so čmrlji sposobni socialnega učenja, tokrat pa predstavimo raziskavo, v kateri so pokazali, da so skupinsko sposobni priti do inovacij, ki so tako kompleksne, da jih en sam osebek ne more »izumiti«. Prav ta tip inovacij je tisto, kar nas ljudi dela tako zelo posebne.

Ali ste vedeli, da nimajo vse živali dihal? Na kratko povemo, kako živali dihajo, in malo več o tem, da nekateri pa sploh ne dihajo. Ali pač?

Vaški posebneži: Tokrat predstavimo dve posebni vrsti rib. Prva je ena najmanjših rib sploh, s prozornim telesom in zato zanimiv model v znanstvenem raziskovanju. Hkrati velja za vretenčarja z najmanjšimi možgani in za najglasnejšo ribo. Druga je vrsta škarpen, kakadujska čeloplavutarica ali kakadujska osariba, ki izgleda kot premikajoči se odpadli list.

Dvostopenjska uganka za čmrlje (foto: Bridges et al. 2024, Nature 627: 572–578). Ribji parazit, ožigalkar vrste Henneguya zschokkei (sinonimizirano ime je Henneguya salminicola) (foto: Michal Maňas via Wikimedia Commons). Majhna, a glasna riba vrste Danionella cerebrum (foto: AngryBurmese via Wikimedia Commons).

ZUNANJE POVEZAVE

Slike ribjega parazita Henneguya zschokkei
Klikajoče oglašanje majhne, a glasne ribe vrste Danionella cerebrum

[metamorfozaopis]

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!