Metamorfoza MEMORY game: Slovenian endemic and typical species

 

Z namenom promocije slovenske biodiverzitete, smo v Metamorfozi pripravili izbor slovenskih endemitov in značilnih vrst. Pred tabo je seznam 15 vrst, ki smo jih izbrali skupaj s poslušalci in so postale del igre. Igro smo pripravili biologi dr. Matjaž Gregorič, Urša Fležar, Alenka Rozman, Lovro Rozman in dr. Roman Luštrik. Izdelavo je omogočila Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

To promote Slovenian biodiversity, Metamorfoza prepared a selection of Slovenian endemics and characteristic species. Here is a list of 15 species that we selected together with our listeners and these became part of the game. The game was prepared by biologists dr. Matjaž Gregorič, Urša Fležar, Alenka Rozman, Lovro Rozman, and dr. Roman Luštrik. The production was made possible by Slovenian Research and Innovation Agency.

ŽIVALI / ANIMALS

Človeška ribica ali močeril (Proteus anguinus) in črni močeril (Proteus anguinus parkelj): človeška ribica je ena najbolj markantnih slovenskih živali. Genetsko različne populacije se pojavljajo v jamah Dinarskega krasa, od Italije do Bosne. Med njimi morda najbolj poseben je črni močeril, ki ga najdemo le v podzemnih vodah Bele Krajine. Foto: Gregor in Magda Aljančič.

Cave olm (Proteus anguinus) and black cave olm (Proteus anguinus parkelj): the cave olm is one of the most striking Slovenian animals. Genetically diverse populations occur in caves of the Dinaric Karst, from Italy to Bosnia. Perhaps the most special among them is the black cave olm, which is found only in subterranean dwaters of Bela Krajina. Photo: Gregor in Magda Aljančič.

Človeška ribica ali močeril / cave olm (Proteus anguinus) Črni močeril / black cave olm (Proteus anguinus parkelj)

Drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii): endemit Dinarskega krasa. Ta vrsta hroščev poseljuje jame Slovenije, Hrvaške in Italije. Gre za prvo opisano jamsko žival na svetu. Ime je dobil po ozkem oprsju. Foto: Teo Delić.

Small-necked beetle (Leptodirus hochenwartii): endemic to the Dinaric Karst. This species of beetle inhabits caves in Slovenia, Croatia, and Italy. It is the first described cave animal in the world and was named after its narrow thorax. Photo: Teo Delić.

Drobnovratnik / small-necked beetle (Leptodirus hochenwartii)

Hitlerjev brezokec (Anophthalmus hitleri): ta vrsta hroščev je slovenski endemit, ki se pojavlja v samo nekaj jamah na Celjskem. Vrsta je posebna in svetovno znana zaradi svojega imena. Leta 1937 ga je nemški zbiratelj Oskar Scheibel opisal Adolfu Hitlerju v čast. Foto: Michael Munich na Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0.

Hitler’s eyeless beetle (Anophthalmus hitleri): this species of beetle is a Slovenian endemic, occurring in only a few caves in the Celje region. The species is special and world-famous because of its name. In 1937, the German collector Oskar Scheibel described it in honor of Adolf Hitler. Photo: Michael Munich via Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0.

Hitlerjev brezokec / Hitler’s eyeless beetle (Anophthalmus hitleri)

Horvatova kuščarica (Iberolacerta horvathi): najdemo jo v nekaterih goratih predelih Z Slovenije, J Avstrije, SV Italije in Z Hrvaške. Njen danes fragmentiran habitat je verjetno ostanek pretekle, precej širše razširjenosti. Foto: Benny Trapp na Wikimedia Commons, CC BY 3.0.

Horvat’s lizard (Iberolacerta horvathi): found in some mountainous areas of W Slovenia, S Austria, NW Italy, and W Croatia. Its currently fragmented habitat is probably a remnant of a much wider past distribution. Photo: Benny Trapp na Wikimedia Commons, CC BY 3.0.

Horvatova kuščarica / Horvat’s lizard (Iberolacerta horvathi)

Jamska školjka (Congeria jalzici): slovenski endemit in ena od samo nekaj vrst v rodu, razširjenem izključno v jamah Dinarskega krasa. Gre za edine jamske školjke na svetu. Foto: Teo Delić.

Cave mussel (Congeria jalzici): Slovenian endemic and one of only a few species in the genus, distributed exclusively in the caves of the Dinaric Karst. These are the only cave mussels in the world. Photo: Teo Delić.

Jamska školjka / cave mussel (Congeria jalzici)

Kranjska čebela (Apis mellifera carnica): podvrsta medonosne čebele, endemna na Balkanu, iz zgodovinskih vzrokov pa je za njeno domovino priznana Gorenjska. Foto: Dejan H. from Kranj, Slovenija na Wikimedia Commons, CC BY 2.0.

Carniolan bee (Apis mellifera carnica): a subspecies of honey bee, endemic to the Balkans, and for historical reasons, Gorenjska (Upper Carniola) is recognized as its homeland. Photo: Dejan H. from Kranj, Slovenija na Wikimedia Commons, CC BY 2.0.

Kranjska čebela / Carniolan bee (Apis mellifera carnica)

Postojnski paščipalec (Neobisium spelaeum): rod teh majhnih pajkovcev se pojavlja na območju celotnega Dinarskega krasa, ta vrsta pa je znana samo iz slovenskih jam. So plenilci, ki se prehranjujejo z majhnimi nevretenčarji. Foto: Teo Delić.

Postojna pseudoscorpion (Neobisium spelaeum): this genus of small arachnids occurs throughout the Dinaric Karst, and this species is known only from Slovenian caves. They are predators that feed on small invertebrates. Photo: Teo Delić.

Postojnski paščipalec / Postojna pseudoscorpion (Neobisium spelaeum)

Soška postrv (Salmo marmoratus): vrsta, ki je svoje ime dobila po marmorisatem telesnem vzorcu. Je endemit hladnejših vodotokov Slovenije in Italije, pojavlja pa se tudi ponekod po Balkanu, kjer pa je danes že precej redka. Foto: Soska postrv 2: Lorenzo Piovesan na Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0.

Marble trout (Salmo marmoratus): a species that gets its name from its marbled body pattern. It is endemic to the colder waterways of Slovenia and Italy, but also occurs in some places in the Balkans, where it is now quite rare. Photo: Soska postrv 2: Lorenzo Piovesan on Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0.

Soška postrv / marble trout (Salmo marmoratus)

RASTLINE / PLANTS

Kamniška murka (Gymnadenia lithopolitanica): ozek endemit Kamniško-Savinjskih Alp, ki jo najdemo le v višjih nadmorskih višinah. Planinci so jo včasih radi zatikali v klobuke. Foto: Branko Vreš.

Kamnik gymnadenia (Gymnadenia lithopolitanica): a narrow endemic of the Kamnik-Savinja Alps, found only at higher altitudes. Mountaineers used to like to tuck it into their hats. Photo: Branko Vreš.

Kamniška murka / Kamnik gymnadenia (Gymnadenia lithopolitanica)

Kranjski jeglič (Primula carniolica): barvit in atraktiven ozek slovenski endemit, ki raste v senčnih predelih na karbonatnih kamninah Dinarskih Alp. Rastlino je nabral francoski naravoslovec Balthasar Hacquet, ki je kot zdravnik delal v rudniku v Idriji. Foto: Ljuba Brank na Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0.

Carniolan primrose (Primula carniolica): a colorful and attractive narrow Slovenian endemic that grows in shady areas on the carbonate rocks of the Dinaric Alps. The plant was collected by the French naturalist Balthasar Hacquet, who worked as a doctor in a mine in Idrija. Photo: Ljuba Brank na Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0.

Kranjski jeglič / Carniolan primrose (Primula carniolica)

Kratkodlakava popkoresa (Moehringia villosa): raste le v predelu Baške grape, Črne prsti in Porezna. Raste v navpičnem ali previsnem skalovju, kjer se zakorenini v drobnih razpokah. Opisal jo je baron Žiga Zois. Foto: Ljuba Brank na Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0.

Short-haired sandwort (Moehringia villosa): grows only in the Baška grapa, Črna prst, and Porežno areas. It grows in vertical or overhanging rocks, where it takes root in small cracks. It was described by Baron Žiga Zois. Photo: Ljuba Brank na Wikimedia Commons, CC BY-SA 3.0.

Kratkodlakava popkoresa / short-haired sandwort (Moehringia villosa)

Rebrinčevolistna hladnikija (Hladnikia pastinacifolia): eden najbolj markantnih Slovenskih lokalnih endemitov. Je endemit na nivoju rodu. Nahaja se na zelo ozkem območju Dinarskih Alp in je poimenovana po slovenskem botaniku Francu Hladniku, ustanovitelju Botaničnega vrsta v Ljubljani. Foto: Vid Potočnik na Wikimedia Commons, CC BY 4.0.

Hladnikia pastinacifolia: one of the most striking Slovenian local endemics. It is endemic at the genus level. It is found in a very narrow area of ​​the Dinaric Alps and is named after the Slovenian botanist Franc Hladnik, founder of the Botanical Garden in Ljubljana. Photo: Vid Potočnik na Wikimedia Commons, CC BY 4.0.

Rebrinčevolistna hladnikija (Hladnikia pastinacifolia)

Temnoškrlatni teloh (Helleborus atrorubens): teloh s temnimi, škrlatnimi ali škrlatno zelenimi cvetovi. Razširjen je na JV Slovenije, na Hrvaškem in SZ Bosne in Hercegovine. Je endemit tega območja. Foto: Branko Vreš.

Dark-scarlet hellebore (Helleborus atrorubens): hellebore with dark, scarlet or scarlet-green flowers. It is widespread in SE Slovenia, Croatia, and NW Bosnia and Herzegovina. It is endemic to this area. Photo: Branko Vreš.

Temnoškrlatni teloh (Helleborus atrorubens)

Zoisova zvončica (Campanula zoysii): endemit jugovzhodnih Alp. Skoraj izključno endemit Slovenije, v Avstriji in Italiji jo najdemo v obmejnih območjih. Ime je dobila po slovenskemu botaniku Karlu Zoisu, ki jo je odkril. Foto: Benjamin Zwittnig na Wikimedia Commons, CC BY 2.5 si.

Zois’s bellflower (Campanula zoysii): endemic to the southeastern Alps. Almost exclusively endemic to Slovenia, it is also found in border areas in Austria and Italy. It was named after the Slovenian botanist Karl Zois, who discovered it. Photo: Benjamin Zwittnig na Wikimedia Commons, CC BY 2.5 si.

Zoisova zvončica / Zois’s bellflower (Campanula zoysii)

Tokrat butamo s čmrlji, smo grozni z želvami, imamo lačne potomce z žabami in smo barviti s ščinkavci.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo raziskavo o opraševanju čmrljev, v kateri so uporabili kamere s hitrim zajemanjem slike. Na tak način so ugotovili, da čmrlji tresejo, butajo in grizejo cvetove, da na tak način dobijo več peloda.

Ali ste vedeli, da je žrelo morske želve kot iz grozljivk? Žrelo ima keratinaste in hrustančne bodice, ki so adaptacija na hranjenje z meduzami.

Vaški posebnež: Prvi posebnež je žaba z notranjo oploditvijo in lačnimi paglavci. Drugi posebnež je Gouldin ščinkavec, izjemno barvit in zanimiv ptič.

Beloprsi in rumenoglavi osebek ter črnoglavi osebek Gouldinega ščinkavca (foto: Nigel Jacques (Kris) via Wikimedia Commons).

ZUNANJE POVEZAVE

Žrelo morskih želv

[metamorfozaopis]

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat manipuliramo s pajki, žvižgamo z akacijami, vrtamo rove s školjkami in zavajamo s kresničkami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo zelo zanimivo raziskavo, v kateri avtorji predstavijo fascinantno zgodbo med plenilci, pajki, in plenom, kresničkami. V tem sistemu plen-plenilec pajki manipilirajo svetlobni signal kresničk na način, da privabijo več plena, to je novih kresničk.

Kdo to tam poje? Danes se oglaša akacija žvižgajoči trn, ki je znana po svoji simbiozi z določenimim ravljami. Te živijo v precej odebeljenih šiškah, v katere vstopijo skozi luknjice. Ko veter piha preko teh naluknjanih šišk, nastane žvižgajoč zvok.

Akacija žvižgajoči trn (Vachellia drepanolobium), s simbiontsko mravljo vrste Crematogaster nigriceps (foto: Pharaoh han via Wikimedia Commons).

Vaški posebnež: Prvi posebnež tokrat je zlovešči ladijski črv. To v resnici ni črv, ampak malce nenavadna školjka. Pa tudi zlovešč v ni, razen seveda za ljudi, ki jim naluknja pomole, ladje in podobne lesene konstrukcije. Drugi posebnež je vrsta kresničke, katerih ličinke so specializirane na življenje v termitnjakih, kjer s svetlobnimi signali lovijo žuželke.

“Zlovešči ladijski črv” it rodu Teredo, ki je v Braziliji živel v lesu mangrove (foto: Deplewsk via Wikimedia Commons).

ZUNANJE POVEZAVE
Mravlje branijo akacijo žvižgajoči trn
Kot praznična jelka osvetljen termitnjak

[metamorfozaopis]

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat skačemo, grizemo in strašimo s pajki. Ali pač?

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Tokrat gre za skupno oddajo s podkastom Metin čaj, kjer je naš in vaš Matjaž Gregorič gostoval kot strokovnjak pajkoslovec. Z gostiteljema je razbijal najbolj trdovratne mite in (ne)resnice o pajkih. Ali res pogoltnemo osem pajkov na leto? So pajki nevarni in agresivni, ali pa so v resnici bolj sramežljivi, kot mislimo? Pogosto mediji senzacionalistično poročajo o pajkih kot nevarnih bitjih, a resnica je precej drugačna. Odgovorimo tudi na vprašanje, ali pajki pozimi res iščejo toploto v naših domovih. Pripravite se na zabavno in poučno epizodo – brez strahu, pajki ne grizejo mikrofonov!

[metamorfozaopis]

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat prebavljamo z glivami, gremo na začetke z LUCA, navigiramo s komarji, stopamo z dinozavri in skačemo s skakači.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE & ZUNANJE POVEZAVE

Minimorfoza je kratka oddaja, v kateri predstavimo zanimive raziskave, ki se niso uvrstile v redno oddajo.

Raziskava 1: Kisloljubna gliva v rosikovkah spodbuja prebavo

Znanstveni članek

Raziskava 2: Kdaj se je začelo življenje na planetu?

Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 3: Komarji navigirajo tudi s pomočjo infrardečega sevanja

Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 4: Ujemajoče donozavrske stopinje na kontinentih

Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 5: Žuželke skakači so prvaki s telesni rotaciji

Poljudni članek
Znanstveni članek

Rosikovka vrste Drosera tokaiensis (foto: Jan Wieneke via Wikimedia Commons).

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete jim lahko na [email protected].Metamorfoza ima stran na Facebooku, na Twitterju jih najdete pod #Metamorfoza. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat pijemo mleko s sleporili, s črmlji rešujemo probleme in se zoperstavimo poplavam, si oskrbimo rane z orangutani in smo debeli s kruhovci.

#Metamorfoza

 

OPIS ODDAJE & ZUNANJE POVEZAVE

Minimorfoza je kratka oddaja, v kateri predstavimo zanimive raziskave, ki se niso uvrstile v redno oddajo.

Raziskava 1: Sleporil proizvaja »mleko«

Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 2: Čmrlje matice preživijo poplavo

Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 3: Čmrlji koordinirano sodelujejo pri zahtevnih nalogah

Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 4: Samozdravljenje pri orangutanu

Poljudni članek
Znanstveni članek

Raziskava 5: Madagaskar je dom dreves kruhovcev

Poljudni članek
Znanstveni članek

Kruhovci v nacionalnem parku Kirindy na zahodu Madagaskarja (foto: Matjaž Gregorič).

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete jim lahko na [email protected].Metamorfoza ima stran na Facebooku, na Twitterju jih najdete pod #Metamorfoza. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat smo inovativni s čmrlji, ne dihamo s paraziti in smo glasni ter skrivnostni z ribami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo, v kateri poročajo o gestikulaciji pri ptičih. Gestikulacija v pravem pomenu besede je bila zaenkrat znana samo iz sveta primatov.

Ali ste vedeli, da so komarji in rastline mesojedke včasih v simbiozi? Ali bolje rečeno, v mutualističnem odnosu. Komarji živijo v vrčkih mesojedih rastlin vrčkovk, njihova prisotnost pa koristi tudi rastlinam.

Vaški posebneži: Prvi posebnež tokrat je čebelji kolibri, najmanjši ptič na svetu in tudi najmanjši dinozaver, ki so ga kadarkoli našli. Niso samo majhni, so tudi izredno lepi in še super uspešni opraševalci. Drugi posebnež je pikajoče drevo ali gimpi gimpi. To je v resnici precej velika kopriva, ki je tudi, primerno velikosti, zelo strupena. Ne se je dotikati, tudi takrat ne, ko je že mrtva!

Čmrlji kolibri (Melisuga helenae; foto: Charles J. Sharp – Sharp Photography via Wikimedia Commons). Gimpi gimpi (Dendrocnide moroides; foto: Cgoodwin via Wikimedia Commons). [metamorfozaopis]

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat smo inovativni s čmrlji, ne dihamo s paraziti in smo glasni ter skrivnostni z ribami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat so v prvi vrsti spet brihtni čmrlji. Iz preteklih raziskav že vemo, da so čmrlji sposobni socialnega učenja, tokrat pa predstavimo raziskavo, v kateri so pokazali, da so skupinsko sposobni priti do inovacij, ki so tako kompleksne, da jih en sam osebek ne more »izumiti«. Prav ta tip inovacij je tisto, kar nas ljudi dela tako zelo posebne.

Ali ste vedeli, da nimajo vse živali dihal? Na kratko povemo, kako živali dihajo, in malo več o tem, da nekateri pa sploh ne dihajo. Ali pač?

Vaški posebneži: Tokrat predstavimo dve posebni vrsti rib. Prva je ena najmanjših rib sploh, s prozornim telesom in zato zanimiv model v znanstvenem raziskovanju. Hkrati velja za vretenčarja z najmanjšimi možgani in za najglasnejšo ribo. Druga je vrsta škarpen, kakadujska čeloplavutarica ali kakadujska osariba, ki izgleda kot premikajoči se odpadli list.

Dvostopenjska uganka za čmrlje (foto: Bridges et al. 2024, Nature 627: 572–578). Ribji parazit, ožigalkar vrste Henneguya zschokkei (sinonimizirano ime je Henneguya salminicola) (foto: Michal Maňas via Wikimedia Commons). Majhna, a glasna riba vrste Danionella cerebrum (foto: AngryBurmese via Wikimedia Commons).

ZUNANJE POVEZAVE

Slike ribjega parazita Henneguya zschokkei
Klikajoče oglašanje majhne, a glasne ribe vrste Danionella cerebrum

[metamorfozaopis]

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat se zombificiramo z rastlinami, podpiskujemo z delfini in smo gigantski s človečnjaki in pticami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Rojasova štamprlica, prva znana rastlina, ki ima zombi liste. Tega izraza si sploh nismo izmislili mi, ampak so liste tako poimenovali raziskovalci. Gre za prvo rastlino torej, pri kateri listi odmrejo, ampak potem še opravljajo funkcijo korenin.

Kdo to tam poje: Predvajan zvok je oglašanje delfina velike pliskavke, ki živi tudi pri nas. Gre za značilen zvok, ki pripada določenemu osebku – poimenujemo ga »podpisk« – ki je priročen za ugotavljanje specifik oglašanja. Raziskovalci so ugotovili, da imajo delfini otroško govorico, podobno kot si to predstavljate pri ljudeh.

Vaški posebnež: Začnemo z drevesom, ki ima zaradi svojih nenavadnih lastnosti več imen, npr. »drevo opica ne plezaj«, »dinamitno drevo« in »drevo pivnik«. Drugi posebnež je največji primat, ki je kadarkoli živel, tretji pa največji ptič, ki je kadarkoli letel.

Drevesna praprot z »zombi listi« (Dalling s sod. 2024. Ecology 105(3): e4248).

 

Deblo drevesa Hura crepitans (foto: M S – Flickr via Wikimedia Commons). Restavracija primata Gigantopithecus blackii (foto: Concavenator via Wikimedia Commons). [metamorfozaopis]

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat smo invazivni z mravljami, iznajdljivi z mušicami, preračunljivi z vrečarji, strupeni z bljuvalnim oreškom in na varnem z žabami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo dve nedavni raziskavi. V prvi so pokazali, kako neka invazivna vrsta mravlje vpliva na prehransko mrežo tako, da spremeni dieto afriških levov. V drugi pa predstavimo raziskavo o odnosu med mesojedo rastlino in mušico-opraševalcem, ki je sicer plen teh rastlin. Zanimivo je, da ta mušica svojega plenilca lahko izrabi tudi kot valilnico.

Ali ste vedeli …, da nekateri vrečarji plenilcem žrtvujejo mladiče? Gre za simpatične avstralske živali, ki pa imajo ljudem na videz čudaško strategijo bega ped plenilci: žrtvovanje mladiča.

Vaški posebneži: Tokrat predstavimo dva, malce posebna organizma. Prvi je strihninsko drevo ali po slovensko tudi bljuvalni orešek. Kot nakazuje ime, gre za drevo s precej strupenimi sadeži. Drugi je majhna južnoameriška žaba, ki živi s ptičjim pajkom. Manj znano je, zakaj in kako.

Strihninsko drevo, Strychnos nux-vomica (foto: J.M.Garg via Wikimedia Commons).

ZUNANJE POVEZAVE
Avstralska kuoka je malce smešna žival

[metamorfozaopis]

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Pripravili smo spisek 10 najodmevnejših opisov novih vrst v letu 2023.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

V tokratni posebni oddaji smo pripravili seznam 10 najodmevnejših opisov novih vrst v letu 2023. Nanj so se uvrstili naslednji opisi.

1) Ogromna globokomorska vetrnica: Telmatactis profundigigantica

Izumi & Higashiji 2023, Species diversity: 99-106.

Morska vetrnica iz rodu Telmatactis, ki je pogost po večini morij sveta, tudi v Mediteranu. Večinoma so bolj majhne, omejene na plitve vode, ta pa je ogromna in globokomorska. Zraven svoje ogromne velikosti ima še močen strup.

Ogromna globokomorska vetrnica: Telmatactis profundigigantica (Izumi & Higashiji 2023, Species diversity: 99-106).

2) Plodna morska zvezda: Paralophaster ferax

Mah 2023, Zootaxa 5310: 1-88.

Avtor v članku opiše 11 vrst morskih vetrnic, med katerimi je tudi plodna morska zvezda. Ta živi 4000 m globoko v morju Antarktike in je komaj druga znana vrsta, ki vali mladiče v telesni votlini.

Plodna morska zvezda: Paralophaster ferax (Mah 2023, Zootaxa 5310: 1-88).

3) Antarktične morske lilije: Promachocrinus spp.

McLaughlin in sod. 2023, Invertebrate Systematics 37: 498-527.

Leta 1879 je bila opisana prosto plavajoča morska lilija Promachocrinus kerguelensis, znana po tem, da naseljuje vsa antarktična morja. V tem članku avtorji pokažejo, da to ni samo ena, ampak kar 8 vrst ozko sorodnih morskih lilij – tako opišejo dodatnih 7 vrst.

Antarktične morske lilije: Promachocrinus spp. (Slika: Yale Peabody Museum of Natural History via Wikimedia Commons).

4) Koopov želodov črv: Yoda demiankoopi

Holland in sod. 2023, Invertebrate biology 141: e12379.

Ta črevoškrgar pripada družini, ki so jo opisali komaj 2005, ko so začeli bolj nabirati te globokomorske črve s podmornicami. Posebna je po hermafroditizmu, ekstremno velikih ustnicah z migetalkami in prebavilih, ki nakazujejo občasno, a dolgotrajno prehranjevanje.

Koopov želodov črv: Yoda demiankoopi (Holland in sod. 2023, Invertebrate biology 141: e12379).

5) Yashmarina vroča postranica: Hyalella yashmara

Tomikawa in sod. 2023, Invertebrate Systematics 37: 254-270.

Ta vrsta postranice živi v termalnih vrelcih Peruja. Glede na terenska in laboratorijska opažanja prenese temperaturo do 52oC, kar pomeni, da živi v najtoplejšem habitatu med vsemi postranicami.

Yashmarina vroča postranica: Hyalella yashmara (Tomikawa in sod. 2023, Invertebrate Systematics 37: 254-270).

6) Paiwanski rokodelec: Idioctis parilarilao

Yu in sod. 2023, Journal of Arachnology 51: 238-248.

Gre za pajka zaklopničarja, ki živi v obmorskem pasu na jugu Tajvana. Vrsta je posebna po tem, da živi v pasu bibavice, kar je za pajke izjemno redko. Njegov najbližji sorodnik živi na 3000 km oddaljenem Božičnem otoku.

Paiwanski rokodelec (Yu in sod. 2023, Journal of Arachnology 51: 238-248).

7) Carrijov termitohlinec: Austrospirachtha carrijoi

Zilberman in Pires-Silva 2023, Zootaxa 5336: 424-432.

To je hrošč kratkokrilec, ki se pretvarja, da je termit. V rodu Austrospirachtha je bila do sedaj samo ena vrsta, znana po dveh muzejskih osebkih, zdaj pa imamo še drugo.

Carrijov termitohlinec: Austrospirachtha carrijoi (Zilberman in Pires-Silva 2023, Zootaxa 5336: 424-432).

8) Brodniki: Nautilus spp.

Barord in sod. 2023, ZooKeys 1143: 51-69.

Brodniki (Nautilus) so stara in karizmatična veja glavonožcev. V rodu Nautilus so do sedaj bile 4 vrste, s tem člankom pa dobivamo dodatne 3. So iz voda v okolici Ameriške Samoe, Fidžija in Vanuatuja.

Brodniki: Nautilus spp. (Barord in sod. 2023, ZooKeys 1143: 51-69.).

Slika: Nautilus vanuatuensis, foto Frédéric Ducarme via Wikimedia Commons.

9) Indijski jamski krapovec: Neolissochilus pnar

Dahanukar in sod. 2023, Vertebrate Zoology 73: 141-152. https://vertebrate-zoology.arphahub.com/articles.php?id=101011&journal_name=vertebrate-zoology

Gre za največjo jamsko ribo sploh, ki v dolžino zraste do 40 cm. Odkrili so jo že leta 2019 na severu Indije in jo takrat narobe določili. Zdaj ima končno svoje ime.

9) krapovec: Neolissochilus pnar (Barord in sod. 2023, ZooKeys 1143: 51-69).

10) Zlata ščetinogrla žaba: Hyperolius ukaguruensis

Lawson in sod. 2023, PLoS ONE 18: e0277535.

Ta žaba iz Tanzanije je med zelo redkimi žabami, ki nimajo svatbenega oglašanja. Te žabe so dobile ime po ščetinah na grlu in trebuhu, ki jih imajo samci med paritveno sezono.

Zlata ščetinogrla žaba: Hyperolius ukaguruensis (Lawson in sod. 2023, PLoS ONE 18: e0277535). [metamorfozaopis]

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!