Z Ano Lisac o bakterijah in biofilmih ter bakteriofagih.

#MetaPHoDcast

Ana Lisac je zaključila magisterij kemijskega inženirstva na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Ponudila se ji je priložnost, da na isti fakulteti nadaljuje z raziskovanjem, za kar se je z veseljem odločila.

Ana raziskuje vpliv virusov na bakterije v različnih okoljih, še posebej tam, kjer so bakterije nevarne za človeka, na primer v biofilmih na medicinskih implantatih. Bakterije se v različnih okoljih nahajajo v različnih fizioloških stanjih, zaradi česar antibiotiki pogosto niso učinkoviti. Ana se ukvarja tudi z razvojem matematičnega modela za ocenjevanje učinkovitosti zdravljenja z bakteriofagi. Trenutno gojijo bakterije v specifičnem fiziološkem stanju, da simulirajo okužbo, in so že uspeli določiti metode za karakterizacijo fagov, s čimer lahko potrdijo, da dejansko delajo z bakteriofagi.

V laboratoriju simulirajo biofilme na katetrih, kar jim omogoča preučevanje delovanja bakteriofagov v realnih razmerah. Svoje delo je Ana začela na bakteriji Escherichia coli in bakteriofagu T4. Sodelujejo tudi z Ortopedsko bolnišnico Valdoltra, kjer pridobivajo bakterije iz biofilmov na implantatih, kot je Staphylococcus capitis, ki deluje podobno kot Staphylococcus aureus.

V nekaterih državah se bakteriofagi že uporabljajo v terapiji, zlasti v primerih, kjer so okužbe povzročene z bakterijami, odpornimi na antibiotike. Ana meni, da je smiselna uporaba bakteriofagov predvsem v primerih, ko antibiotiki ne učinkujejo. Tudi pri nas pa se že izvajajo postopki čiščenja implantatov z bakteriofagi. Pojasni, da so bili bakteriofagi v terapiji uporabljeni že pred mnogimi leti, a je zanimanje za to metodo zdaj znova v porastu.

Ana nam priporoča knjigo Lessons in Chemistry, po kateri je nastala tudi istoimenska serija, za ogled pa priporoča film Dune. Doktorskim študentom svetuje poslušanje podkasta Meta PhoDcast. Na večerjo bi šla s Kleopatro, Cher in papežem. Za izboljšanje doktorskega študija predlaga več sodelovanja z industrijo in spremembo postopka prijave doktorske disertacije. Pri spopadanju s stresom ji pomaga njena podporna mreža, ki jo sestavljajo domači in sodelavci.

——————————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Matjažem Macuhom o vadbi, delu s prostovoljci v njegovih raziskavah in projektu Feelgood.

#MetaPHoDcast

Matjaž je doktorski študent na Bioznanostih na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Svojo strast do razumevanja prehrane in njenega vpliva na performans športnikov je razvil že v srednji šoli, ko je treniral deseteroboj. Po študiju Živilstva in prehrane na Biotehniški fakulteti se je na magisterij športne prehrane odpravil na Queen Mary University v Londonu. Tam je, kot pravi sam, živel in dihal s študijem. Matjaž poudari najbolj opazno razliko med študijem doma in Londonu v aplikativnem pristopu in predpripravami na predavanja, ki so mu omogočale, da je študijski material ponotranjil že pred predavanju in tako lahko spraševal prava vprašanja, ko se je ponudila priložnost. Matjaž ni mladi raziskovalec in tako doktorat opravlja ob delu, kar mu omogoča veliko avtonomije in zato še posebej poudari pomembnost kompatibilnega mentorja, s katerim se z doktorandom medsebojno razumeta, spoštujeta in podpirata. V svojem doktorskem projektu raziskuje vpliv nitratov na performans profesionalnih športnikov. Matjaž za svoje raziskave potrebuje visoko trenirane prostovoljce, kar pravi, da je najzahtevnejši del njegovega doktorskega projekta.

Poudari najbolj opazno razliko med študijem doma in Londonu v aplikativnem pristopu in predpripravami na predavanja, ki so mu omogočale, da je študijski material ponotranjil že pred predavanju in tako lahko spraševal prava vprašanja, ko se je ponudila priložnost. 

Je osebni trener, ustvarjalec vsebin in so-voditelj podkasta Znanost dobrega počutja. Je član ekipe podjetja Feelgood, ki se ukvarja s pripravo poljudno-znanstvenih vsebin s področja prehrane in personaliziranimi treningi za tako profesionalne športnike, kot tudi splošno populacijo. Priporoča knjigo Resilience avtorja Erica Greitensa in animiran film Puss in Boots: The Last Wish, ki ga je navdušil zaradi težkih tem, ki dajo misliti vsakemu izmed nas in jih film prikaže na komičen način. Matjaž pravi, da mu največ časa in mentalne energije prihrani delanje to-do seznamov in nastavljanje opomnikov, ter opustitev pričakovanj perfekcionizma ter posledičnega sekiranja.

——————————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Mojco Lukan o strokovni avtonomiji pedagoških delavk in delavcev v javnih vrtcih v Sloveniji. 

#MetaPHoDcast

Dr. Mojca Lukan je doktorica pedagogike, ki je zadnje leto delovala kot absolventka pred tem pa štiri leta kot mlada raziskovalka na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Študij pedagogike jo je pritegnil zaradi njegove multidisciplinarnosti, kjer se prepletajo psihologija, sociologija, antropologija in druge vede. Poleg pedagogike jo je posebej zanimalo tudi področje sociologije, zato je končala magistrski študij sociologije kulture na isti fakulteti.

Pedagogika kot znanstvena disciplina se osredotoča na vzgojo in izobraževanje. Mojca je v svojem raziskovalnem delu podrobneje proučevala strokovno avtonomijo pedagoških delavk in delavcev v vrtcih, pri čemer jo je še posebej zanimalo, kako ocenjujejo, da bi v različnih okoliščinah ravnali v vzgojni praksi. Med ključnimi vprašanji, s katerimi se je ukvarjala, so bila naslednja: Kaj pomeni strokovna avtonomija in kako je pravno opredeljena? Ali to pomeni popolno svobodo pedagoških delavk in delavcev ali pa so ti podvrženi omejitvam. I če so, kakšnim in katerim omejitvam so podvrženi? Kako se strokovna avtonomija kaže v vsakodnevni praksi?

Pedagoške delavke in delavci morajo svoje delo izvajati v skladu z zakonom in javno veljavnimi programi, ki določajo vzgojno-izobraževalne cilje. Poleg tega morajo pri svojem delu upoštevati načela kritičnosti, objektivnosti in pluralnosti ter spoštovati pravico staršev, da otroke vzgajajo v skladu s svojim verskim in filozofskim prepričanjem.

Mojčin doktorat je sestavljen iz dveh delov. Prvi del je teoretičen, med drugim je v njem pregledala in interpretirala zakonodajo, ki ureja strokovno avtonomijo pedagoških delavk in delavcev v javnih vrtcih v Sloveniji. Ukvarjala pa se je tudi z drugimi vprašanji, kot je pravica do ugovora vesti v vzgoji in izobraževanju. V drugem delu je raziskovala, koliko zaposleni v javnih vrtcih poznajo formalni okvir, ki zadeva strokovno avtonomijo, in pa, kako ocenjujejo, da bi v določenih hipotetičnih primerih vzgojne prakse strokovno avtonomno ravnali. Osrednji del pogovora je namenjen ugotovitvam iz drugega dela njenega doktorata.

Mojca ugotavlja, da številni pedagoški delavci ne poznajo vseh določil, ki zadevajo strokovno avtonomijo, in njihovih implikacij za vzgojno prakso. To pomanjkanje znanja pa lahko vpliva na procesno kakovost vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok.

Tema strokovne avtonomije pedagoških delavcev je še posebej aktualna zaradi vse pogostejšega vpletanja staršev v vzgojno-izobraževalni proces njihovih otrok. Zato je ključno, da zaposleni v vzgoji in izobraževanju dobro poznajo zakonodajo, ki ureja njihovo delo. Mojca v pogovoru predstavi tudi nekaj rešitev, ki bi lahko prispevale k izboljšanju kakovosti vzgoje in izobraževanja v javnih vrtcih, kar zadeva to področje

Mojca bi šla na večerjo z DuoLipo. Navdušuje jo njeno delo izven glasbene kariere, posluša pa tudi podkast Dua Lipa: At Your Service. V poslušanje pa predlaga podkast Vala 202 Rožnata dolina. Doktorskim študentom svetuje, naj si delo razdelijo na manjše enote, saj je tako lažje premagati obsežnost naloge, kot je doktorska disertacija.

————————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Jako Dernovškom o raku, proteinih šaperonih in sintezi spojin.

#MetaPHoDcast

Jaka Dernovšek je zaključil magisterij farmacije na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, prejšnji mesec pa je na isti fakulteti tudi doktoriral. Študij farmacije mu je bil všeč, saj združuje veliko kemijsko in biološko usmerjenih smeri. Kot mnogim doktorandom, se mu je ponudila priložnost, da nadaljuje z raziskovanjem na Fakulteti za farmacijo, kar je z veseljem izkoristil.

Jaka se je na doktorskem študiju ukvarjal z načrtovanjem, sintezo in vrednotenjem zaviralcev proteina toplotnega šoka 90 (Hsp 90). To je protein šaperon, ki pomaga ostalim proteinom, da zavzamejo svojo pravilno strukturo in tako v celici opravljajo določene naloge. V rakavih celicah protein Hsp 90 tako pomaga rakavim proteinom. Tako lahko z zaviranjem delovanja proteina Hsp 90 preprečimo ustrezno delovanje rakavih proteinov. Jaka pove, da je bilo na tem področju opravljenih že precej raziskav, ki pa niso bile zelo uspešne, saj zaviralci proteina Hsp 90 niso delovali optimalno. Zato se je lotil priprave takšnih zaviralcev, ki bi delovali bolje in z manj neželenimi učinki. Na kratko nam razloži potek priprave oz. sinteze teh malih molekul, ki zavirajo protein Hsp 90.

Jaka nam razloži, da s samo sintezo zaviralcev delo ni končano, saj je delovanje teh molekul potrebno preveriti tudi na celičnem nivoju. Zanima jih, ali imajo zaviralci toksičen učinek na rakave celice. Nato pa preverjajo še, če zaviranje proteina Hsp 90 res vpliva na njegove proteine kliente. Uspešnost delovanja spojine na celičnem nivoju pa še ne pomeni, da bo ustrezno delovala tudi v živalskem modelu, kar je bil naslednji korak v Jakovem raziskovanju. Jaka misli, da so uspeli odkriti zelo obetavno spojino, ki bi lahko pomagala pri zdravljenju rakavih obolenj, vendar poudari, da je pot do dejanske uporabe še zelo dolga.

Jaka nam v ogled predlaga film American History X, saj se mu zdi primeren glede na trenutne predsedniške volitve v ZDA. Na večerjo bi povabil Kobeja Bryanta. Kot »highlight« doktorata izpostavi mednarodna sodelovanja. Za spopadanje s stresom predlaga, da si večje opravke ali projekte razdelimo na manjše sklope, ki so vsak zase manj stresni. Mlajšim doktorandkam in doktorandom predlaga, da se poskušajo udeležiti mednarodnih izmenjav in konferenc.

——————————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Urbanom Murom o tekočih kristalih in izzivih pri vodenju svojega podoktorskega projekta.

#MetaPHoDcast

Urban Mur je doktoriral na Fakulteti za matematiko in fiziko. Pri svojem delu se ukvarja s tekočimi kristali, ki se v vsakdanjem življenju uporabljajo v LCD zaslonih. Svoje obdobje doktorata opisuje kot pozitivno izkušnjo, večkrat omeni dobro sodelovanje z mentorjem in skupino. Poudari, da je bilo koristno, da je mentorja in skupino poznal prej ter tako vedel, kaj lahko pričakuje. 

Pravi, da je razlika med doktoratom in podoktorskim projektom v odgovornosti za vse vidike projekta, kar prinaša nove izzive za doktorande, ki jim med doktoratom ni danih priložnosti za učenje vodenja svojega projekta, raziskovalnih skupin in razvijanja mehkih veščin. To bi vključil v doktorski študij, da bi mladim doktorjem olajšal prehod.

Pravi tudi, da je pogosto razmejitev med akademsko in industrijsko znanostjo prevelika in da je potrebno več sodelovanja med tema dvema svetovoma.

Mladim raziskovalcem svetuje, naj vzamejo časovnico doktorata v svoje roke, saj se v znanosti stvari pogosto odvijajo zelo počasi. Priporoča knjigo Malcoma Gladwella Outliers, slovenski podkast Atmosferci in pa film Killers of the Flower Moon, režiserja Martina Scorseeseja.   

——————————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Nejcem Plohlom o zaupanju v znanost in znanstveni pismenosti.

#MetaPHoDcast

Nejc Plohl je socialni psiholog na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Že na začetku študijske poti se je posvetil psihologiji. Radovednost in navdušenje nad raziskovanjem v prvih letih študija sta ga vodila do doktorata, ki ga je lani uspešno zaključil.

V doktoratu je preučeval stališča splošne javnosti do znanosti. Zanimalo ga je, koliko splošna javnost zaupa znanosti, kaj opredeljuje ljudi, ki bolj ali manj zaupajo znanosti, in ali imajo posamezne skupine ljudi, ki jih lahko ločimo po njihovem zaupanju v znanost, kakšne skupne lastnosti.

Nejc v svojem raziskovalnem delu išče dejavnike, ki napovedujejo, koliko določena oseba zaupa znanosti. V podkastu pojasni, da raven izobrazbe ni nujno povezana s stopnjo zaupanja v znanost. Tesnejša povezava se kaže v podatkih o političnih stališčih in zaupanju v znanost. Kakšna ta povezava je in kako se spreminja skozi čas, Nejc razloži v pogovoru. Opozarja tudi, da slepo zaupanje v znanost ni vedno dobro, zato je treba spodbujati dobro znanstveno pismenost in kritično mišljenje.

Njegovo raziskovalno delo je po naključju sovpadalo s pandemijo covida-19, zato je svoja vprašanja o zaupanju v znanost usmeril na sprejemanje in sledenje ukrepom proti širjenju nalezljivih bolezni. Raziskoval je povezave med zaupanjem v znanost in izkazovanjem primernega vedenja za zajezitev širjenja virusa. Ugotovil je, da so načini komunikacije o ukrepih, ki niso prijazni in so lahko razumljeni kot prisila, manj uspešni kot mehkejša, bolj prijazna komunikacija, ki ljudi spodbuja k sledenju ukrepom brez neposrednih ukazov z vrha. V podkastu deli nekaj nasvetov za komunikacijo znanosti v kriznih razmerah.

Nejc v pogovoru poudarja, kako pomembno je imeti dobrega mentorja, s katerim se lahko tudi zabavaš in predvsem zmanjšuješ stres, povezan z raziskovanjem. Pri delu se zanaša na tehniko pomodoro, teden pa načrtuje vnaprej s časovnimi bloki (angl. timeblocking), ki jih vnaprej določi za posamezne naloge. Drugim doktorskim študentom svetuje, da svoje delo razdelijo na manjše enote in si tako postavijo vmesne cilje, ki jih je lažje doseči kot velike, oddaljene cilje, kot je zaključek doktorata. Dodatno svetuje tudi, da doktorata ne jemljejo preveč resno. Nejc pravi: »Doktorsko delo ni vse, kar te definira.« Pomembno je doktorat postaviti v kontekst celotnega življenja.

Želel bi si manj administracije pri samem procesu doktorata, predvsem potrjevanje dispozicij v različnih komisijah, saj meni, da to vzame preveč časa. Prav tako bi si želel, da bi bil zaključek doktorata po skandinavskem modelu, kjer lahko doktoriraš s tremi objavljenimi članki, bolj administrativno preprost in bolj sprejet v akademskem krogu. Želi si več povezovanja med doktorskimi študenti ter poudarja pomen revijalnih klubov. V pogovoru pohvali tudi nekatere pozitivne spremembe, do katerih je prišlo v zadnjih letih.

————————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

V jubilejni 10. sezoni smo dr. Zarja Muršič, Nika Žibrat in jaz, Lucija Ana Vrščaj, gostile 18 mladih znanstvenic in znanstvenikov. Pogovori so tokrat tekli tudi v angleščini, saj smo k sodelovanju povabile tudi tuje doktorske študente in doktorje znanosti. V ekipi Meta PHoDcasta stremimo k čim širši in enakovredni zastopanosti, zato smo k pogovoru povabile znanstvenice in znanstvenike z različnih področij ter se trudile zagotavljati ravnovesje med spoli.

V prejšnji sezoni je kar nekaj časa trajalo, da smo voditeljice, ki smo vse s področja biologije, v podkast povabile biologinjo. Tokrat pa je sezono z epizodo 167 otvorila Nika z dr. Nežo Vadnjal, doktorico znanosti s področja celične biologije. Doktorat je opravljala v Veliki Britaniji, kjer je raziskovala celične procese, ki pri celični delitvi pri živalih prispevajo k oblikovanju celic.

V epizodi 168, ki je potekala v angleščini, je Zarja gostila doktorsko študentko in Fullbright štipendistko z Univerze Stony Brook v New Yorku, Sarah Ghandour. Sarah je čelistka in je v Ljubljani raziskovala podobnosti med slovensko folklorno glasbo in glasbo z Bližnjega Vzhoda.

V 169. epizodi sem gostila Majo Žugec, magistrico laboratorijske biomedicine, ki je raziskovala na Inštitutu za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Tekom doktorata je raziskovala vlogo plektina pri razporejanju citoskeleta in mitohondrijev v mišjih astrocitih. Vse to je pomembno pri razvoju nevrodegenerativnih bolezni.

V epizodi 170 je gostila Nika, in sicer doktorskega študenta bioznanosti na Kemijskem inštitutu, Nejca Petrišiča. Raziskuje bakterijo listerioze, njene molekularne lastnosti in s tem odkriva nove načine, kako se proti njej lahko borimo.

Nato je v 171. epizodi Zarja gostila politologa Pavleta Pavlovića. Pridružil se je Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani, da bi opravil doktorat na presečišču sociologije, antropologije in tehnologije. Raziskuje nastajajoče tehnologije s poudarkom na najnovejših razvojih umetne inteligence ter kako povezati teorije iz družboslovja in humanistike s področjem tehnologij.

V 172. epizodi sem na pogovor povabila farmacevta Jako Rotmana. Jaka na doktorskem študiju raziskuje vpliv folne kisline na razvoj nevralne cevi pri zarodku med nosečnostjo, saj pomanjkanje tega vitamina lahko povzroči nepravilno zapiranje nevralne cevi in spino bifido. Uporablja inducirane pluripotentne matične celice, da bi ustvaril predstopnjo hrbtenjače in preveril učinek različnih zdravil na presnovo folne kisline.

Nika se je v epizodi 173 pogovarjala z Matjažem Leonardisom. Matjaž je slovenski izseljenec, ki živi v Austinu v Teksasu. Tam raziskuje kvantne računalnike, nevronske mreže in teorijo računljivosti, ter se ukvarja z raziskovanjem prenosljivih varnostnih vrat in njihovih vplivov na vsakdanje sisteme.

V epizodi 174 je Zarja gostila Ano Šemrov. Ana je bila tik pred dokončanjem doktorata na Londonskem univerzitetnem kolidžu, kjer je raziskovala dejavnike, ki vplivajo na kakovost življenja in osebno prožnost slabovidnih in slepih otrok ter njihovih družin. Uporabila je mešane raziskovalne metode, vključno z vprašalniki in polstrukturiranimi intervjuji, da bi pridobila podrobnejši vpogled v njihove izkušnje.

V 175. epizodi sem gostila Sama Tometa, metalurga. Samo se ukvarja s 3D tiskom orodnega jekla H13, ki je namenjeno za delo v vročem. Iz tega jekla izdelujejo orodja za kovanje in vroče nože, ki se nato uporabljajo za oblikovanje dejanskih izdelkov, na primer jedilnega pribora.

Na pogovoru z Niko je bila v 176. epizodi dr. Snježana Jurić, biotehnologinja iz Zagreba. Dr. Snježana Jurić je doktorirala na Inštitutu Ruđer Boškovič v Zagrebu, nato delala kot postdoc v Južni Koreji in v farmacevtski industriji doma v Zagrebu. Pri 44-ih letih je s pomočjo financiranja, pridobljenega zaradi visokih točk pri oceni projekta Marie Curie, ponovno začela delati v znanosti na Kemijskem inštitutu, kjer se ob delu v novem laboratoriju počuti kot v sveži ljubezenski zvezi.

Zarja je v 177. epizodi gostila zgodovinarko Isidoro Grubački. V svoji doktorski disertaciji Isidora sledi spremembam v feminističnem organiziranju in konceptih med obema svetovnima vojnama, s poudarkom na Jugoslaviji. Študirala je primerjalno književnost v Beogradu, nato nadaljevala z magisterijem iz kulturne politike in menedžmenta, ter se v Budimpešti usmerila v raziskovanje zgodovine na Srednjeevropski univerzi, kjer preučuje feministične ideje in besedišče žensk v kontekstu političnih sprememb ter poudarja pomen digitalizacije za dostop do zgodovinskih virov.

V epizodi 178 sem imela zanimiv pogovor s politologinjo Aleksandro Milinković. Načrtuje raziskovanje dela Davida Graeberja o politiki skrbi in svobode, ki izziva družbene norme in spodbuja kritično preučevanje naših vlog v družbi, podobno kot anarhistična stališča. Aleksandra nam razloži, zakaj sta feminizem in marksistična teorija ključni za razumevanje družbenih neenakosti, zlasti pri privatizaciji izobraževanja in nesorazmerni obremenitvi žensk s skrbjo, predvsem tistih iz marginaliziranih skupnosti.

V 179. epizodi je Nika na pogovor povbabila Žana Zupančiča, inženirja prehrane in doktorskega kandidata na Univerzi v Illinoisu. Pred selitvijo v ZDA je študiral prehrano na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in delal kot klinični dietetik na Onkološkem inštitutu UKC Ljubljana. Na doktoratu raziskuje vadbeno fiziologijo in presnovo beljakovin v mišičnem tkivu kot del znanstvene ekipe laboratorija “Nutrition exercise performance.”

V epizodi 180 je Zarja gostila krajinskega arhitekta dr. Tadeja Bevka. Dr. Tadej Bevk, raziskovalec na Katedri za krajinsko planiranje in oblikovanje na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je doktorat o zaznavi krajin s sončnimi elektrarnami končal leta 2020. Od takrat ga zanima, kako obnovljivi viri energije spreminjajo prostor in kako ljudje to zaznavamo – ali nam je to všeč ali ne.

Ada Šadl Praprotnik je bila moja gostja v 181. epizodi. Ada je matematičarka in raziskuje na področju računalniško podprtega geometrijskega oblikovanja. Njen cilj je na enostaven način predstaviti geometrijske objekte, ki se pogosto pojavljajo pri grafičnem oblikovanju s pomočjo računalnika.

Prvo zdravnico v sezoni je na pogovor v epizodi 182 povabila Nika. Dr. Polona Rajar je doktorat iz medicine zagovarjala pred nekaj meseci, po študiju medicine na Univerzi v Ljubljani in izmenjavi na Norveškem. V doktoratu, ki ga je opravljala na področju neonatalne medicine, je proučevala mikrobiom zgornjih dihal prezgodaj rojenih otrok s sekveniranjem naslednje generacije.

V 183. epizodi je Zarja gostila še eno zdravnico, in sicer dr. Ano Kisovar. Doktorirala je na področju reproduktivne imunologije na Univerzi v Oxfordu in sedaj dela kot podoktorska raziskovalka bioinformatike in imunologije ter zdravnica pripravnica ginekologije in porodništva v Švici. Njeno raziskovalno delo se zdaj osredotoča na endometriozo, kjer preučuje povezavo med to boleznijo in imunskimi celicami, z upanjem na razvoj novih terapij.

V zadnji epizodi 10. sezone (epizoda 184) sem gostila Katjo Kunčič, biokemičarko. Katja raziskuje drobne živali, trenutno preučuje sorodnika navadnega prašička in ugotavlja, da je ta žival rak, ne žuželka. Osredotoča se na epiteli prašičkov in njihove tesne stike med celicami, kar opazuje z elektronskim mikroskopom, ter načrtuje podobne raziskave na žuželkah, ki uničujejo pridelke, da bi odkrila nove načine zatiranja teh žuželk.

Letos smo več govorile s tujci, ki študirajo pri nas, ali pa s Slovenci, ki delajo doktorat v tujini. Vesele smo bile, da smo lahko predstavile tudi takšne doktorske študije, predvsem pa upamo, da smo na tak način dosegle več poslušalcev. Žal pa opažamo, da je vedno težje pridobiti na pogovor pripravljene doktorande oz. doktorandke. V času doktorata je pomembno tudi, da svoje raziskovanje predstaviš na znanstveni konferenci, nenazadnje na zagovoru doktorske disertacije. Upamo, da bo v prihodnje več doktorskih študentov in študentk podkast vzelo kot vajo za takšne in drugačne javne nastope.

Kot v vseh prejšnjih sezonah so tudi letos doktorski študentje in študentke pojasnili, da je doktorat zahteven, vendar so pri tem pridobili ne samo nova znanja s svojega področja, ampak tudi dragocene življenjske izkušnje. Vse bolj pa se pojavljajo kritike predmetnikov doktorskih programov, zato bi morda bil čas, da se doktorski študij posodobi. Gostje še vedno poudarjajo, da so za svoje delo premalo plačani, kar zmanjšuje število kandidatov za doktorski študij.

Voditeljice in uredništvo Metine liste upamo, da ste v deseti sezoni uživali ob pogovorih, ki smo vam jih pripravili.

Želimo vam lepo poletje in se slišimo spet jeseni z enajsto sezono Meta PhoDcasta!

————————-

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Meta PhoDcast je v 10. sezoni prvič gostil tudi tuje raziskovalke in raziskovalce, ki doktorat opravljajo v Sloveniji. Kot vsako leto, smo se s sovoditeljicama Zarjo Muršič in Ano Lucijo Vrščaj trudile s pogovori zajeti čim več področij znanosti ter poslušalcem ponuditi vsebinsko raznolikost. Tako kot tematike, so razgibana tudi knjižna priporočila gostov letošnje sezone. 

Za vas sem zbrala priporočila knjig, ki so jih omenili naši gostje v 10. sezoni:

• Sarah Ghandour (epizoda 168): Interpreter of Maladies avtorice Jhumpa Lahiri (nagrada Pulitzer) in Pachinko avtorice Min Jin Lee.
• Maja Žugec (epizoda 169): The Aubtle Art of Not Giving a F*ck avtorja Marka Mansona.
  
• Nejc Petrišič (epizoda 170): Mythos: The Greek Myths Retold Stephena Frya in Kolimske zgodbe Varlama Šalamova.
  
• Pavle Pavlović (epizoda 171):  The Creative Spark: How Imagination Made Humans Special in Why We Believe: Evolution and the Human Way of Being avtorja Augustina Fuentesa.
  
• Ana Šemrov (epizoda 174):  Hana avtorice Alene Mornštajnov
  
• Snježana Jurić (epizoda 176): avtobiografiji Living to Tell the Tale Gabriela Garcie Marqueza in Božji delec Leona Ledermana.
  
• Aleksandra Milinković (epizoda 178):  Bullshit Jobs Davida Graeberja, A Feminist Theory of Violence avtorice Francoise Verges in Dark Academia Petra Fleminga.
  
• Tadej Bevk (epizoda 180):  Ministrstvo za prihodnost avtorja Kima Stanleya Robinsona
  
• Ada Šadl Praprotnik (epizoda 181):  Znanost Mirnega Življenja Davida Zupančiča in Izvor Dana Browna
  
• Ana Kisovar (epizoda 183):  Nevidne ženske avtorice Caroline Criado Perez.

Gostje 10. sezone so poleg knjig priporočili tudi podkaste:

• Umetnost lenarjenja zdravnika in avtorja Davida Zupančiča
• Sigma nutrition, ki se osredotoča na povzemanje prehranskih raziskav. 
• Behind the Bastards, ki ponuja vpogled v življenja oseb, ki so vpisana na slabo stran zgodovine
• Mindscape podcast Seana Carrolla, ki gosti razmišljujoče posameznike
• The beginning of infinity Davida Deutscha

Poleg knjig in podkastov, se naši sogovorniki in sogovornice radi sprostijo z dobro serijo ali filmom. Priporočili so:

• The Queen’s Gambit
• Unorthodox
• What We Do in the Shadows
• Mrs. America
• Billions
• 14 Peaks: Nothing is Impossible
• Society of the Snow
• The Worst Person in the World
• Oppenheimer

Voditeljice in uredništvo Metine liste vam želimo sproščujoče poletno branje in poslušanje.

Se slišimo spet jeseni! 

————————————-

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

S Katjo Kunčič o navadnih prašičkih, stikih med celicami in mikroskopiranju.

#MetaPHoDcast

Katja Kunčič dela doktorat na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za biologijo. S študijem je začela na dodiplomskem programu laboratorijske biomedicine na Fakulteti za farmacijo, nato je opravljala pripravništvo v patološkem laboratoriju na Kliniki Golnik. Delo ji je hitro postalo rutina, zato se ji je zdelo, da potrebuje spremembo. Vpisala se je na podiplomski program biokemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Razloži, da je bil to precejšen preskok in je za uspešen zaključek študija morala vložiti veliko truda. Po končanem podiplomskem programu se ji je ponudila priožnost za nadaljevanje na doktorskem študiju, kar je izkoristila.

Katja se zdaj ukvarja z raziskovanjem drobnejših živali. Trenutno preučuje sorodnika navadnega prašička. Razloži nam, da je to tista živalica, ki jo zunaj pogosto najdemo pod kamni, ob dotiku pa se zvije v kroglico. Vsi zmotno mislimo, da je ta žival žuželka, vendar nam Katja pojasni, da je to rak. Natančneje, Katjo zanimajo prašičkovi epiteli, ki opravljajo funkcijo pregrade, kot pri nas to dela koža. O naši koži je že mnogo znanega, o tesnih stikih med celicami prašičkovih epitelov pa ne. Za opazovanje celic in predvsem stikov med celicami uporabljajo elektronski mikroskop. Preden pa živalice pod mikroskopom lahko opazujejo, jih je potrebno pripraviti, kar nam Katja tudi podrobno razloži. S svojim delom bo nadaljevala tudi na žuželkah, ki uničujejo različne pridelke. S pomočjo opazovanja njihovega črevesnega epitela bo pripomogla k odkrivanju novih načinov zatiranja teh žuželk. Razloži nam tudi, da so ti stiki med celicami v epitelih prašičkov zelo podobni stikom med celicami v naših možganih. Razpad teh stikov v naših možganih je povezan z nastankom multiple skleroze.

Katja doktorskim študentom predlaga aplikacije za organizacijo delovnih nalog, npr. Trello in Dynalist. Predlaga tudi uporabo tehnike Pomodoro, kjer si lahko pomagamo s spletno aplikacijo Pomofocus. Za popravljanje angleških besedil predlaga plačljivo aplikacijo Instatext. Za sprostitev nam predlaga poslušanje podcasta Sometimes funny always awkward. Kot »highlight« doktorskega študija izpostavi svojo osebnostno rast in dvig samozavesti. Doktorskim študentom še svetuje, naj si ne nalagajo preveč dela.

—————————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Ano Kisovar o endometriozi in imunoloških vzrokih neplodnosti.

#MetaPHoDcast

Ana Kisovar je pred nekaj tedni uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo na področju medicine na Univerzi v Oxfordu, natančneje o reproduktivni imunologiji. Sedaj je podoktorska raziskovalka bioinformatike in imunologije na Oddelku za žensko reproduktivno zdravje na Univerzi v Oxfordu in hkrati zdravnica pripravnica ginekologije in porodništva v Švici.

Z Ano govoriva o njeni poti od študija splošne medicine na Univerzi v Ljubljani do doktorata na Univerzi v Oxfordu. Pripoveduje mi, kako jo je želja po znanju in raziskovanju vodila po njeni znanstveni poti. Pravi, da se zarečenega kruha največ poje, saj se sama najprej ni videla v delu v laboratoriju ali na področju bioinformatike, kjer deluje sedaj. Na svoji poti se trudi združevati klinično prakso z raziskovanjem.

Ana preučuje endometriozo, bolezen, ki prizadene 10 % žensk v rodni dobi in pri nekaterih vodi tudi do neplodnosti. Pri endometriozi tkivo, podobno notranji plasti maternice, raste izven maternične votline. To tkivo in vnetje, povezano z njim, se lahko pojavita na organih v trebušni votlini, pljučih in tudi drugje. Znaki bolezni so tudi različne vrste bolečine, ki se ciklično pojavljajo. Gre za kompleksno bolezen z različnimi stopnjami in različnimi znaki ter simptomi. Ana je raziskovala povezavo med endometriozo in imunskimi celicami, ki so vpletene v bolezen. Na dolgi rok upa, da bodo na podlagi tovrstnih raziskav razvili tudi morebitne terapije.

Ana je pri svojem delu uporabljala aplikacijo Notion za sledenje vsem ugotovitvam, ki jih je pridobila v času svojega raziskovalnega dela, in virom, ki jih je prebrala, ter za združevanje vseh idej, ki so se ji utrnile v tem času. V branje priporoča knjigo Nevidne ženske avtorice Caroline Criado Perez. Knjiga odkriva podatkovne in znanstvene vrzeli, ki maskirajo biološke razlike med ženskami in moškimi ter poglabljajo neenakost. Pri raziskovalnem delu uživa, ko lahko svoja odkritja in zanimanje posreduje drugim raziskovalcem in raziskovalkam na konferencah, seminarjih in drugih srečanjih. Za premagovanje stresa prisega na športne aktivnosti in meditacijo. Bodočim doktorskim študentom in študentkam predlaga, naj se čim več družijo z raznolikimi ljudmi, saj se takrat ponavadi razvijejo najboljše ideje.

————————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

S Polono Rajar o respiratornem mikrobiomu, prezgodaj rojenih otrocih in raziskovalnem delu na Norveškem.

#MetaPHoDcast

Polona Rajar je doktorat iz medicine zagovarjala pred enim mesecem. Tekom študija medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani se je preko Erasmus+ izmenjav podala na Norveško. Po zaključenem študiju se je na Norveško želela še vrniti. Kot pravi, je bila na pravem času na pravem mestu in je našla projekt, ki je zajemal kombinacijo klinike in raziskovalnega dela na področju neonatalne medicine.

V doktoratu je uživala, pravi, da ji je dinamika dela ponudila veliko znanj. Polona je proučevala mikrobiom zgornjih dihal prezgodaj rojenih otrok s sekveniranjem naslednje generacije. S sekveniranjem je idenfiticirala mikroorganizme, ki prebivajo v zgornjih dihalih otrok. Da je dobila material za raziskave, je dojenčkom odvzela nosno-žrelne aspirate, iz katerih je ekstrahirala DNA.

Raziskovalno delo, ki ga je opravljala v Univerzitetni bolnišnici v Oslu, je zahtevalo znanje norveščine, česar se je Polona pogumno in uspešno lotila. 

Po opravljenem raziskovalnem delu se je vrnila v Ljubljano ter začela specializacijo pediatrije. Kar bi si želela za slovenske zdravnike, je, več časa za opravljanje raziskovalnega dela oziroma branje raziskav, kot je to videla na Norveškem, saj to pozitivno pripomore h kakovosti zdravstvene oskrbe. Poudari, da je sprotno branje relevantne literature nujno za doktorske študente.

Napisan plan dela ter to-do seznami in excell so bili zanjo koristna orodja za dobro organizacijo. Kot mnogim sogovornikom, Poloni sprostitev prinašajo narava, gibanje in dobri filmi, pa druženje z njeno psičko Piko. Ker je še danes razpeta med Norveško in Slovenijo, bi na večerjo povabila njej ljube osebe iz obeh držav.

——————————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.