V prvem delu smo se od našega novega sodelavca Nika Erika Neubauerja poslovili tik pred njegovim magisterijem.

Od takrat je minilo nekaj mesecev, v tem času pa je Nik končal svojo magistrsko fotoknjigo, postavil fotografsko razstavo v Galeriji Fotografija ter preživel več ognjenih krstov. Od nastopov v medijih in vodenja obiskovalcev po razstavi do solzivca, s katerimi so policisti med protesti zaplinili velik del ljubljanskega mestnega središča.

Kar so bile še tretje Nikove solze. Po tem, ko je na jugu Italije jokal najmanj dvakrat.

***

Avtorji: Lenart J. Kučić, Nik Erik Neubauer in Marko Pirc
Naslovna fotografija: Nik Erik Neubauer

Tokratna epizoda prinaša kar nekaj novosti v zgodovini Fotkasta. Prvič se nam je pridružil Nik Erik Neubauer, ki je postal del naše ekipe. Vendar ne nastopa zgolj kot sovoditelj, ampak je Nik tudi glavni lik tega podkasta, ki ga – prav tako prvič – objavljamo v dveh delih.

V prvem delu je NIk tik pred zagovorom svojega magisterija, saj je letos poleti zaključil podiplomski študij fotografije na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

Ta dan pred njegovim zagovorom pa so se vloge nekoliko zamenjale, saj je imel priložnost “zaslišati” svoje mentorje. In jih izzvati v debato, zakaj sploh študirati fotografijo, kakšna je danes vloga mentorja in kaj ga čaka v tako imenovanem resničnem življenju.

V pogovoru so se nam tako pridlužili Emina Djukić, Peter Rauch in Peter Koštrun.

***

Avtorji: Lenart J. Kučić, Nik Erik Neubauer in Marko Pirc
Naslovna fotografija: Nik Erik Neubauer

Ko junaki v kaki otroški risani grozljivki vstopijo v zakleto hišo, prej ali slej opazijo, da jim grozljivi portreti na stenah sledijo s pogledom.

Zelo podoben občutek ima lahko obiskovalec fotografske razstave Rogerja Ballena. Vse podobe vračajo poglede. Naj so to portretiranci, risbe, podgane ali nagačen pes.

Ta gledalska izkušnja je postavljena v ljubljanski Galeriji Jakopič, z Ballenom pa sta se za tokratni fotkast pogovarjala Lenart in Metod.

Kaj lahko pričakujete? Estetiko, ki jo je Ballen prenesel v eno svojih najbolj znanih del: glasbeni videospot za južnoafriški duo Die Antwoord.

Pogovor je v angleščini.

***

Avtorji: Metod Blejec, Lenart J. Kučić in Marko Pirc
Naslovna fotografija: Metod Blejec

»Tisti dan sem se zbudil že zelo zgodaj, saj me je v sanjah zmotil zvok helikopterja,« se je spominjal britansko-slovenski fotograf Sunčan Patrick Stone.

Preletavanje helikopterjev je sicer v Londonu običajno, toda tokrat je bilo brnenje nenavadno vztrajno. Zato je odprl okno in zagledal sumljivo veliko dima. Pograbil je fotoaparat in odhitel ven.

Odpravil se je v smeri dima in kmalu zagledal velikansko ognjeno baklo. V trenutku je dojel, da je zagorela stanovanjska stolpnica Grenfell. V požaru je junija 2017 umrlo kar 72 prebivalcev, kar uvršča Grenfell med večje civilne katastrofe v Veliki Britaniji.

Po požaru se je začel Stone udeleževati rednih tihih pohodov (Grenfell Tower Silent Walks), v katerih so se skozi sosesko sprehodili preživeli v požaru in njihovi sorodniki – v spomin umrlim in brezdomnim, pa tudi kot poziv odgovornim, naj sprožijo preiskavo nesreče in preprečijo podobne tragedije.

Te pohode je čez poletje predstavil na razstavi v Cankarjevem domu, ob kateri je tudi nastal tokratni Fotkast.

***

Avtorja: Lenart J. Kučić in Marko Pirc
Naslovna fotografija: Sunčan Stone

Ustvarjalce Fotkasta so vedno zanimali tisti, ki na fotografijah ponavadi manjkajo: fotografi, ki se skrivajo za svojimi fotoaparati, a le redko spregovorijo. To še zlasti velja za novinarske fotografe (fotožurnaliste), preko katerih smo večinoma spoznavali zadnje stoletje.

Prav fotožurnalizem je tema verjetno najbolj ambiciozne domače fotografske razstave v zadnjem času: Na drugi strani, ki jo pripravljajo in gostijo v ljubljanski Galeriji Jakopič.

Razstavo sva obiskala Lenart J. Kučić in naš novi sodelavec Metod Blejec. Pogovarjala pa sva se z glavno avtorico razstave Marijo Skočir. Med drugim smo povedali, kako se je spreminjala slovenska reportažna fotografija, kaj vse je vplivalo na delo fotografov in kakšna je njena prihodnost v novem medijskem okolju.

***

Avtorji: Lenart J. Kučić, Metod Blejec in Marko Pirc
Naslovna fotografija: Metod Blejec
Produkcija: Milan Fras

Fotkast je pravzaprav nastal iz takšne debate, samo da je bila v živo, ob pivu in brez mikrofona. Marko je razvijal svoj prvi svetlomer, Lenart in Matjaž sta pokrivala tehnološke teme na Delu, Alan pa na Mojem mikru.

Srečevali smo se na vsakih nekaj mesecev, v taki ali drugačni zasedbi, ter se pogovarjali o novostih na področju fotografske tehnike. Po koncu takšnega srečanja je padla tudi ideja o fotografskem podkastu in … druščina se še vedno sestaja. Koroni, politiki in razdaljam navkljub.

Tokrat o mobilniški fotografiji, umetni inteligenci, koncu Photokine, kamerah 360 in dilemi, kateri tradicionalni proizvajalci bodo sploh preživeli razvojno tekmo.

***

Avtorja: Lenart J. Kučić in Marko Pirc
Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić
Produkcija: Milan Fras

Kaj je »odločilni trenutek« v fotografiji? To je tista stotinka, ko se v iskalu fotoaparata izriše popolna kompozicija ter idealno razmerje med svetlobo in senco. V tem odločilnem trenutku ni ničesar odvečnega ali potvorjenega. Samo brezčasno in univerzalno bistvo ujetega dogodka.

To vplivno idejo je poosebljal francoski fotograf in soustanovitelj agencije Magnum Henri Cartier-Bresson. Razstavo njegovih fotografij si je še do konca januarja 2012 mogoče ogledati v Cankarjevem domu. Ta razstava pa je bila tudi povod za pogovor s fotografom, ki je Bressona osebno poznal.

Razstava je bila predvsem izhodišče za pogovor, saj je bil Klavdij Sluban že dolgo na seznamu želja obeh ustvarjalcev Fotkasta – zaradi njegovih večnih popotovanj proti vzhodu, dela z mladimi zaporniki in številnih drugih fotografskih projektov, s katerimi je zaslovel.

Z Lenartom sta se pogovarjala o prezebanju na sibirskih vlakih, kolonializmu, nedostopnih zaprtih institucijah in uporu proti estetiki natečaja World Press Photo ali National Geographica. Pa tudi o obredu umivanja oči, s katerim sta začela epizodo.

Henri Cartier-Bresson na eni izmed Slubanovih fotografskih delavnic z mladimi zaporniki.

Avtorja: Lenart J. Kučić in Marko Pirc
Fotografije: Klavdij Sluban
Produkcija: Milan Fras

V drugem delu “Švedskega” podkasta bo Marko predstavil delo produktnega menedžerja: kako velike razvojne proračune ima na volju pri podjetju Profoto (v primerjavi s Slovenijo) in koliko elektronskih prosojnic mora pripraviti, preden lahko končno pokaže prvi prototip.

Toda fotografski prototipi postajajo vse manj fizični, saj strojno učenje in algoritmi prevzemajo vse več fotografskih nalog. Poleg “interneta stvari” vse več govorimo o “internetu kamere” ali celo “internetu oči”, kar zelo spominja na naprave, ki jih opisujejo snovalci serije Black Mirror. Vse več modne fotografije pa že nastane v računalniku, saj je mogoče nove kolekcije že “obleči” na računalniško animirane like.

Ob prihodnosti fotografije sta se Marko in Lenart na koncu tokratne epizode dotaknila tudi prihodnosti Fotkasta, ki bo …

***

Avtorja: Lenart J. Kučić in Marko Pirc
Naslovna fotografija: Marko Pirc
Produkcija: Milan Fras

Se vam je v odjemalcu za podkaste po dolgem času prikazal oranžni robotek? Ni napaka in ni starejša epizoda. Marko Pirc in Lenart J. Kučić sta končno premagala daljšo geografsko razdaljo in posnela nov fotografski podkast.

Prva tema v novi sezoni pa je prav ta geografska razdalja: kje je Marko in kaj počne nekje daleč?

Odgovor je hkrati tudi podjetniška zgodba. Marko je po odhodu s podjetja Lumu na Kickstarterju predstavil svojo novo idejo, a jo je moral začasno pokopati. Zdaj pa jo znova uresničuje v čisto drugem okolju: pri švedskem podjetju Profoto.

V prvem delu sta govorila o mobilni(ški) fotografiji, bliskavicah in svetlobi ter o pogovorih za službo pri uspešnem globalnem proizvajalcu svetlobne opreme. Pa tudi o življenju na Švedskem, dragem pivu, visoki politični kulturi in zoprnem vremenu.

***

Avtorja: Lenart J. Kučić in Marko Pirc
Naslovna fotografija: Marko Pirc
Produkcija: Milan Fras

Lenart je začel pred nekaj meseci tudi v praksi spoznavati instagram. Algoritmi so mu takoj predlagali različne osebne profile in na seznamu priporočil se je zelo zgodaj znašel tudi današnji sogovornik.

Čeprav ga je izbrskal instagram, se Iztok Medja nima za tipičnega instagramerja. Raje se predstavi kot fotograf in snemalec, ki družabno omrežje uporablja kot platformo, kjer lahko učinkovito predstavlja svoje delo.

Njegova posebnost so nočne krajine in jamska fotografija, kjer lahko slika s paletami umetne in naravne svetlobe. Nočna fotografija pa je zelo povezana z neobičajnim poklicem, ki ga je kar nekaj let opravljal Iztok. Dejavnostjo, kjer se prosti čas začne šele ponoči: na ladji.

 

Avtorja: Lenart J. Kučić in Marko Pirc
Naslovna fotografija: Iztok Medja
Produkcija: Milan Fras

Veliko fotografskih sogovornikov nama je zaupalo, da jih vse bolj zanima film. Direktor fotografije in filmski snemalec Marko Brdar pa ima doma več fotografskih monografij kot filmske literature. Njegova prva kamera je bila – fotografska.

Pogovor smo posneli, ko so bile informacije o letošnjih Prešernovih nagrajencih še skrivnost. Najin sogovornik je namreč prejel nagrado Prešernovega sklada za izjemne dosežke v filmski fotografiji.

Med drugim nama je povedal, kako je med študijem filozofije postal filmofil, na kakšen način je prepričal komisijo na sprejemnem izpitu in koliko ljudi se je stlačilo v avto med snemanjem filma Izlet. Pa tudi, kaj bi naročil zlati ribici, če bi imel tri želje za izboljšanje razmer v slovenskem filmu.

 

Markova knjižna predloga

Fotografske monografije Nan Goldin
Fotografske monografije Luca Delahaya

 

Avtorja: Lenart J. Kučič in Marko Pirc
Naslovna fotografija: Marko Brdar
Produkcija: Milan Fras