Tokrat se zombificiramo z rastlinami, podpiskujemo z delfini in smo gigantski s človečnjaki in pticami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Rojasova štamprlica, prva znana rastlina, ki ima zombi liste. Tega izraza si sploh nismo izmislili mi, ampak so liste tako poimenovali raziskovalci. Gre za prvo rastlino torej, pri kateri listi odmrejo, ampak potem še opravljajo funkcijo korenin.

Kdo to tam poje: Predvajan zvok je oglašanje delfina velike pliskavke, ki živi tudi pri nas. Gre za značilen zvok, ki pripada določenemu osebku – poimenujemo ga »podpisk« – ki je priročen za ugotavljanje specifik oglašanja. Raziskovalci so ugotovili, da imajo delfini otroško govorico, podobno kot si to predstavljate pri ljudeh.

Vaški posebnež: Začnemo z drevesom, ki ima zaradi svojih nenavadnih lastnosti več imen, npr. »drevo opica ne plezaj«, »dinamitno drevo« in »drevo pivnik«. Drugi posebnež je največji primat, ki je kadarkoli živel, tretji pa največji ptič, ki je kadarkoli letel.

Drevesna praprot z »zombi listi« (Dalling s sod. 2024. Ecology 105(3): e4248).

 

Deblo drevesa Hura crepitans (foto: M S – Flickr via Wikimedia Commons). Restavracija primata Gigantopithecus blackii (foto: Concavenator via Wikimedia Commons). [metamorfozaopis] Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat smo invazivni z mravljami, iznajdljivi z mušicami, preračunljivi z vrečarji, strupeni z bljuvalnim oreškom in na varnem z žabami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo dve nedavni raziskavi. V prvi so pokazali, kako neka invazivna vrsta mravlje vpliva na prehransko mrežo tako, da spremeni dieto afriških levov. V drugi pa predstavimo raziskavo o odnosu med mesojedo rastlino in mušico-opraševalcem, ki je sicer plen teh rastlin. Zanimivo je, da ta mušica svojega plenilca lahko izrabi tudi kot valilnico.

Ali ste vedeli …, da nekateri vrečarji plenilcem žrtvujejo mladiče? Gre za simpatične avstralske živali, ki pa imajo ljudem na videz čudaško strategijo bega ped plenilci: žrtvovanje mladiča.

Vaški posebneži: Tokrat predstavimo dva, malce posebna organizma. Prvi je strihninsko drevo ali po slovensko tudi bljuvalni orešek. Kot nakazuje ime, gre za drevo s precej strupenimi sadeži. Drugi je majhna južnoameriška žaba, ki živi s ptičjim pajkom. Manj znano je, zakaj in kako.

Strihninsko drevo, Strychnos nux-vomica (foto: J.M.Garg via Wikimedia Commons).

ZUNANJE POVEZAVE
Avstralska kuoka je malce smešna žival

[metamorfozaopis] Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Pripravili smo spisek 10 najodmevnejših opisov novih vrst v letu 2023.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

V tokratni posebni oddaji smo pripravili seznam 10 najodmevnejših opisov novih vrst v letu 2023. Nanj so se uvrstili naslednji opisi.

1) Ogromna globokomorska vetrnica: Telmatactis profundigigantica

Izumi & Higashiji 2023, Species diversity: 99-106.

Morska vetrnica iz rodu Telmatactis, ki je pogost po večini morij sveta, tudi v Mediteranu. Večinoma so bolj majhne, omejene na plitve vode, ta pa je ogromna in globokomorska. Zraven svoje ogromne velikosti ima še močen strup.

Ogromna globokomorska vetrnica: Telmatactis profundigigantica (Izumi & Higashiji 2023, Species diversity: 99-106).

2) Plodna morska zvezda: Paralophaster ferax

Mah 2023, Zootaxa 5310: 1-88.

Avtor v članku opiše 11 vrst morskih vetrnic, med katerimi je tudi plodna morska zvezda. Ta živi 4000 m globoko v morju Antarktike in je komaj druga znana vrsta, ki vali mladiče v telesni votlini.

Plodna morska zvezda: Paralophaster ferax (Mah 2023, Zootaxa 5310: 1-88).

3) Antarktične morske lilije: Promachocrinus spp.

McLaughlin in sod. 2023, Invertebrate Systematics 37: 498-527.

Leta 1879 je bila opisana prosto plavajoča morska lilija Promachocrinus kerguelensis, znana po tem, da naseljuje vsa antarktična morja. V tem članku avtorji pokažejo, da to ni samo ena, ampak kar 8 vrst ozko sorodnih morskih lilij – tako opišejo dodatnih 7 vrst.

Antarktične morske lilije: Promachocrinus spp. (Slika: Yale Peabody Museum of Natural History via Wikimedia Commons).

4) Koopov želodov črv: Yoda demiankoopi

Holland in sod. 2023, Invertebrate biology 141: e12379.

Ta črevoškrgar pripada družini, ki so jo opisali komaj 2005, ko so začeli bolj nabirati te globokomorske črve s podmornicami. Posebna je po hermafroditizmu, ekstremno velikih ustnicah z migetalkami in prebavilih, ki nakazujejo občasno, a dolgotrajno prehranjevanje.

Koopov želodov črv: Yoda demiankoopi (Holland in sod. 2023, Invertebrate biology 141: e12379).

5) Yashmarina vroča postranica: Hyalella yashmara

Tomikawa in sod. 2023, Invertebrate Systematics 37: 254-270.

Ta vrsta postranice živi v termalnih vrelcih Peruja. Glede na terenska in laboratorijska opažanja prenese temperaturo do 52oC, kar pomeni, da živi v najtoplejšem habitatu med vsemi postranicami.

Yashmarina vroča postranica: Hyalella yashmara (Tomikawa in sod. 2023, Invertebrate Systematics 37: 254-270).

6) Paiwanski rokodelec: Idioctis parilarilao

Yu in sod. 2023, Journal of Arachnology 51: 238-248.

Gre za pajka zaklopničarja, ki živi v obmorskem pasu na jugu Tajvana. Vrsta je posebna po tem, da živi v pasu bibavice, kar je za pajke izjemno redko. Njegov najbližji sorodnik živi na 3000 km oddaljenem Božičnem otoku.

Paiwanski rokodelec (Yu in sod. 2023, Journal of Arachnology 51: 238-248).

7) Carrijov termitohlinec: Austrospirachtha carrijoi

Zilberman in Pires-Silva 2023, Zootaxa 5336: 424-432.

To je hrošč kratkokrilec, ki se pretvarja, da je termit. V rodu Austrospirachtha je bila do sedaj samo ena vrsta, znana po dveh muzejskih osebkih, zdaj pa imamo še drugo.

Carrijov termitohlinec: Austrospirachtha carrijoi (Zilberman in Pires-Silva 2023, Zootaxa 5336: 424-432).

8) Brodniki: Nautilus spp.

Barord in sod. 2023, ZooKeys 1143: 51-69.

Brodniki (Nautilus) so stara in karizmatična veja glavonožcev. V rodu Nautilus so do sedaj bile 4 vrste, s tem člankom pa dobivamo dodatne 3. So iz voda v okolici Ameriške Samoe, Fidžija in Vanuatuja.

Brodniki: Nautilus spp. (Barord in sod. 2023, ZooKeys 1143: 51-69.).

Slika: Nautilus vanuatuensis, foto Frédéric Ducarme via Wikimedia Commons.

9) Indijski jamski krapovec: Neolissochilus pnar

Dahanukar in sod. 2023, Vertebrate Zoology 73: 141-152. https://vertebrate-zoology.arphahub.com/articles.php?id=101011&journal_name=vertebrate-zoology

Gre za največjo jamsko ribo sploh, ki v dolžino zraste do 40 cm. Odkrili so jo že leta 2019 na severu Indije in jo takrat narobe določili. Zdaj ima končno svoje ime.

9) krapovec: Neolissochilus pnar (Barord in sod. 2023, ZooKeys 1143: 51-69).

10) Zlata ščetinogrla žaba: Hyperolius ukaguruensis

Lawson in sod. 2023, PLoS ONE 18: e0277535.

Ta žaba iz Tanzanije je med zelo redkimi žabami, ki nimajo svatbenega oglašanja. Te žabe so dobile ime po ščetinah na grlu in trebuhu, ki jih imajo samci med paritveno sezono.

Zlata ščetinogrla žaba: Hyperolius ukaguruensis (Lawson in sod. 2023, PLoS ONE 18: e0277535). [metamorfozaopis] Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

V tej bonus oddaji z gostjo in kaveljčniki rijeva po morskem blatu.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

To je bonus oddaja, dodatek k oddaji 208, kjer smo govorili o odkrivanju in poimenovanju vrst v biologiji. Tokrat je v goste prišla María Herranz iz Španije, ki odkriva in opisuje kaveljčnike. Te enigmatične morske nevretenčarje imenujejo tudi blatni zmaji.

Kaveljčnik vrste Echinoderes marthae (foto: Martin V. Sørensen via Wikimedia Commons). Dreža za globokomorsko vzorčenje (foto: NOAA via Wikimedia Commons). [metamorfozaopis] Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

V tej bonus oddaji z gostom plavava s pajki.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

To je bonus oddaja, dodatek k oddaji 208, kjer smo govorili o odkrivanju in poimenovanju vrst v biologiji. Tokrat je v goste prišel Kuang Ping Yu s Tajvana, ki odkriva in opisuje obvodne pajke.

Obvodni pajek vrste Dolomedes minor, Nova Zelandija (foto: Bryce McQuillan via Wikimedia Commons). [metamorfozaopis] Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat odkrivamo in opisujemo vrste, pri čemer smo karseda kreativni.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Tokrat je na sporedu posebna oddaja, v kateri si podrobneje ogledamo, kako poteka opisovanje novih vrst v biologiji. Razložimo, kaj sploh je znanstveno ime, kako se je vse začelo in kakšna so pravila. Seveda pogledamo še takšne in drugačne posebnosti iz poimenovanja v biologiji.

Tabela živalskega kraljestva iz prve ediije knjige Systema Naturæ, ki jo je Linne objavil leta 1735 (foto: Fastfission via Wikimedia Commons). [metamorfozaopis] Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat se vojskujemo s šimpanzi, smo jezikavi z vretenčarji, medeni z mravljami in migriramo s pticami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo na šimpanzih in konfliktih med klani. V raziskavi so ugotovili, da šimpanzi uporabljajo znano vojno taktiko opazovanja iz visokih točk, s čemer si verjetno pridobijo taktično prednost pred nasprotnim klanom.

Ali ste vedeli, da nam lahko jeziki nekaj povejo o evolucijski zgodovini vretenčarjev? Predvsem na kopnem je uporaba jezika med vretenčarji eksplodirala. Tokrat si pogledamo nekaj zanimivih jezikov in kakšnim funkcijam služijo pri različnih vrstah.

Vaški posebneži: Spet predstavimo dva posebneža. Najprej so to medene mravlje, ki za hude čase spravijo – med. Žal ne vemo, ali obstaja točen med različnih okusov. Drugi posebneži so ptice pinože. To so migratorne ptice, ki se včasih selijo v ogromnih jatah, občasno pa jih lahko opazujemo tudi pri nas.

ZUNANJE POVEZAVE

Kameleoni in njihovi jeziki
Mrežastoprsti močerad izstreli jezik
Kolibriji imajo razcepljene in lamelaste jezike
Papiga vrste Trichoglossus moluccanus, ki je specializirana na nektar (1)
Papiga vrste Trichoglossus moluccanus, ki je specializirana na nektar (2)

Kameleonov balističen jezik (foto: SasanIAF via Wikimedia Commons). Medene mravlje iz rodu (foto: Greg Hume via Wikimedia Commons). Pinoža (foto: mmlolek – Jer via Wikimedia Commons). [metamorfozaopis] Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat smo zvezdasti glavači, parazitiramo z raki, se razpredamo z morsko travo in smo naj plenilci z nenormalnim rakom.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Predstavimo novo raziskavo, v kateri so se lotili starega biološkega vprašanja o telesni zgradbi morskih zvezd in ježkov. Kaj je glava, kaj telo. Ali sploh imajo glavo? Z modernimi metodami so pokazali, da ne samo, da jo imajo, ampak so celo ena sama glava in nič kaj dosti telesa.

Ali ste vedeli, da obstajajo čudni raki, ki parazitirajo morske zvezde? Samo po sebi to sicer ni čudno, pa vendarle so ti raki po svojem izgledu presenetili celo Romana, ljubitelja morskih organizmov. Raki, ki ne izgledajo kot raki.

Vaški posebneži: Tokrat sta to dva. Prvi je morska trava, ki je po površini največji organizem na svetu. Urša nas je presenetila in nam o tem pripravila kviz. Drugi današnji posebnež je »abnormalni rak« (pa sploh ni rak!) Anomalocaris, karizmatičen top plenilec v času Kambrija.

ZUNANJE POVEZAVE

Anomalocaris, »abnormalni rak« (ki v resnici ni rak!)

Parazitski rak iz rodu Dendrogaster (foto: Gustav Paulay, Florida Museum of Natural History via Wikimedia Commons). Morska trava Posidonia australis, po površini največji znan organizem (foto: Bahudhara via Wikimedia Commons). Anomalocaris (»abnormalni rak«, ki v resnici ni rak; foto: Junnn11 via Wikimedia Commons). [metamorfozaopis] Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat smo ultra temni z ribami, strupeni z jabolki in gosenicami, s črmlji in ribami pa se sterilno parimo.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo iz življenja črmljev. Socialne žuželke, kot so čebele (čmrlji so samo velike čebele!) in mravlje, so znane po tem, da se razmnožujejo samo kraljice. Te se parijo še pred ustanovitvijo kolonije, njihov zarod pa so nato sterilne delavke, vojaki in druge kaste. Zdaj pa smo dognali, da to ni čisto res. Pri črmljih delavke namreč ohranijo funkcionalna spolovila in se ob določenih pogojih še lahko razmnožujejo!

Ali ste vedeli, da imajo tudi nekatere ribe ultra-temno kožo? Ampak zakaj, ko pa gre za globokomorske ribe, torej tiste, ki živijo v popolni temi. Vseeno verjetno poznamo odgovor, zakaj je temu tako.

Vaški posebneži: Tokrat predstavimo kar tri. Najprej zagrizemo (ha, ha,…) v obalno jabolko, ki pa ga v resnici ni dobro jesti. No, tudi dotikati se ga ni dobro in celo gledati ne!

Drugi tokratni posebnež je orjaška sviloprejka, metulj, čigar gosenica velja za najbolj strupeno gosenico, verjetno pa bi po strupenosti v splošnem kotiral precej visoko.

Nazadnje predstavimo še ribo amazonskega molija. Gre za redek primer vrst, kjer najdemo samo samice. Te pa se ne razmnožujejo brez paritve, za kar »uporabijo« samce sorodnih vrst. Pogledamo še, kaj nas raziskave na teh ribah lahko naučijo o evoluciji osebnosti.

ZUNANJE POVEZAVE

Ribe z ultra temno kožo
Amazonski moli in Kate Laskowski

Strupeno obalno jabolko, Hippomane mancinella (Hans Hillewaert via Wikimedia Commons). Skupina strupenih gosenic vrste Lonomia obliqua (foto: Centro de Informações Toxicológicas de Santa Catarina – http://www.cit.sc.gov.br via Wikimedia Commons). [metamorfozaopis] Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat s košeninarji preživljamo zimo, plešemo s pajki in ptiči, smo slonje ogromni in ščegetačkasti s kačami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo na t. i. snežnih muhah, ki so v resnici košeninarji, sorodniki komarjev. Zgodba se odvija v težkih snežnih razmerah, v katerih živi ta brezkrila vrsta, na ostre razmere pa se je prilagodila s posebnimi adaptacijami.

Ali ste vedeli, da imajo kače klitoris? Ko razmislimo, niti ni presenetljivo, vseeno pa je na tem področju precej malo znanega.

Kdo to tam poje? Razkrijemo skrivnostne avtorje glasbe, ki smo jo predvajali v prejšnji oddaji.

Vaški posebneži: Tokrat sta dva! Najprej predstavimo modro lastovko in njeno čudno parjenje. Gre za edine živali, kjer poznamo skupinsko dvorjenje v korist dominantnega samca. Drugi posebneži so slonje ptice, največje ptice vseh časov.

ZUNANJE POVEZAVE

Snežna muha ima samo še tri noge
Kačji hemi-klitorisi
Pajki skakači ob dvorjenju
Modri vabci koordinirajo plešejo

Snežna muha, rod Chionea (foto: trasroid via Flickr). [metamorfozaopis] Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!

Tokrat skačemo s klopi, smo ogromni s kiti, pretkani z ribami in v tolpah z vidrami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo, ki je vsaj pri nas vzbudila vzklik »Ja, seveda, kako tega nismo vedeli že veliko prej!« V tej raziskavi so pokazali, da klopi, čeprav sami nimajo skakalnih nog, na svoje gostitelje vendarle lahko skačejo. V ta namen izkoriščajo razliko v električnem potencialu, ki nastane med živaljo in okoliškim rastlinjem.

Ali ste vedeli, katera je največja žival, ki je kadarkoli obstajala? Odgovor se ponuja sam po sebi in ga večinoma poznamo – to je seveda sinji kit. Pa je to res? Raziskovalci so namreč odkrili novo vrsto kita, ki je v okolici današnjega Peruja plavala pred skoraj 40imi milijoni let in je kandidat za najmasivnejšo žival, ki je kadarkoli živela.

Kdo to tam poje: Predstavimo konfuzne zvoke iz prejšnje oddaje. Gre za tolpe vider, ki se spopadajo za teritorij.

Vaški posebneži: Tokrat so to ribe blenice, med katerimi se nekatere ponašajo s strupom in ostrimi zobmi. Kakor male vodne kače. Nekatere druge jih oponašajo, čeprav niso strupene. Spet tretje imajo namesto strupenih zob po telesu špičaste konice.

ZUNANJE POVEZAVE

Video posnetki skakanja klopov
Novo opisani kit Perucetus colossus
Tolpe vider se soočijo
Blenniidae – Google rezultati slik

Kit Perucetus colossus (Stegotyranno via Wikimedia Commons). Singapurska družina vider vrste Lutrogale perspicillata, imenovana »družina Bishan« (Tan Jun An via Wikimedia Commons). [metamorfozaopis] Če vam je všeč delo Metine liste, nas lahko tudi podprete. Z vašo INVESTICIJO bo Meta vedno sveža. Hvala!