Svoj poklic ljubi in v njem uživa. Peter Čeferin je legendarni odvetnik z najdaljšim poklicnim stažem pri nas, ki je večino svoje kariere posvetil kazenskemu pravu. Zagovarjal je ravbarje in žandarje, slavili so ga kot narodnega junaka, mu očitali, da je mafijski odvetnik, nespodobni odvetnik in celo sovražnik države številka ena. Peter Čeferin pripoveduje o pravosodju, literarnem ustvarjanju, o svoji družini, hčerki Petri, sinovih Roku in Aleksandru, pa tudi o zelo originalni zvezi, ki jo imata s partnerko Rijo. Peter Čeferin pravi, da se življenje začne pri osemdesetih ... Poglavja: 00:01:59 »Zame ni lepšega poklica kot braniti nekoga, ki je v stiski, ki je sam in nima nikogar drugega.« 00:02:38 Primer Makoter: »Če ji tega ne bi predlagala, bi še danes prestajala 30-letno zaporno kazen.« 00:13:08 »Odvetniki v pomembnih trenutkih pozabimo na denar.« 00:16:48 »V življenju sem počel vse, česar se ne sme.« 00:19:37 Zakaj njihova odvetniška družba nima pisarne v Ljubljani? 00:21:58 Primer Perić 00:23:50 Zmaga na Evropskem sodišču za človekove pravice 00:25:59 Kdaj odvetnik ne sme sprejeti zastopanja stranke 00:29:42 Lahko pravosodju rečemo krivosodje? 00:35:11 Kakšni so današnji zakoni? 00:36:56 Sodnica z majico, na kateri je pisalo »I love you.« 00:39:11 Literarno ustvarjanje: dve satiri, šest knjig in 400 kratkih zgodb, roman Sodni dnevi in biografija Nespodobni odvetnik, ki jo je po pripovedovanju Petra Čeferina napisal pisatelj Tadej Golob 00:44:54 Hčerka Petra, sinova Rok in Aleksander, žena Ana … 00:51:20 Ljubezenska zgodba Mici Čeferin 00:53:29 Kako je Peter Čeferin pomočnico svoje frizerke navdušil za latinščino 00:54:48 »Po dveh letih vdovstva sem izbral najboljšo partnerko. To je Rija, s katero imava zelo originalno zvezo.« 00:57:18 »Življenje se začne pri osemdesetih.« 01:00:17 Kaj si Peter Čeferin želi za rojstni dan

Tokratni Nedeljski gost je eden najbolj vsestranskih gledaliških in filmskih umetnikov, igralec s posebno odrsko prezenco, prepoznavno poetiko in izjemne občutljivosti za jezik. Ustvaril je vrsto nepozabnih vlog klasičnega in sodobnega gledališča in v petih desetletjih pomembno zaznamoval gledališče, film, radio in televizijo. Prejemnika Borštnikovega prstana 2026  Aleša Valiča je pred mikrofon povabila Nina Zagoričnik. 

Dalaj Eegol je pionir slovenskega rapa, hiphopa, kot Ali En je leta 1994 poskrbel za pravi bum in s kultnim albumom Leva scena zdramil slovensko glasbeno srenjo. V skladbi z istim naslovom je popljuval približno 30 glasbenikov in zakuhal nekaj škandalov. Bil je tudi zelo uspešen skejter in sovoditelj kultne oddaje SkateTV. Pred 20 leti je odšel v Indijo in tam nameraval živeti za vedno. Pa se je po nekaj letih in nekaj ne preveč lepih izkušnjah vrnil, danes rapa kot Recycleman in sliši na ime Dalaj Eegol. Poleg glasbe ga zanima tudi film, kot didžej pa ne vrti slovenske in balkanske glasbe.

Gordon Neufeld je priznani klinični in razvojni psiholog, z Gaborjem Matejem soavtor knjige “Otroci nas potrebujejo” in ustanovitelj izobraževalnega inštituta Neufeld Institute. Pri skoraj osemdesetih letih pravi, da je telo že malce utrujeno, um še zdaleč ne. Vse bolj mu je jasno, kaj potrebuje otrok, da se lahko razvije v zdravega, empatičnega in samostojnega človeka. Zlasti ljubezen. Obilje ljubezni, močno navezanost na družino in prosto igro. Nanjo smo pozabili tudi odrasli, igrivost in igro pa zamenjali za storilnostno usmerjenost, tekmovanje in zasledovanje ciljev.

Režiser Andrej Košak je pred 30 leti posnel slovo od dnevov mladosti svoje pankovske generacije. Outsider je eden najbolj priljubljenih slovenskih filmov po osamosvojitvi, podobi mladih Metke in Seada bosta večni. Igralci morajo biti liki, z njimi je treba kot z otroki, predvsem pa jih moraš imeti rad. Košak, ki se je proslavil tudi kot lik iz režije v Jonasovem Videošponu, danes živi med Ljubljano in Skopjem. Rad uživa, ne skriva svojega meščanskega porekla in statusa. S celovečernim dokumentarcem Punk pod komunističnim režimom spet osvaja nekdanjo skupno državo. Pravi, da si nekoč imel eno partijo, zdaj jih imaš sedem in sedemkrat več težav. Za Košaka politiki niso in ne bodo zvezdniki. Občuduje Luko Dončića, ki je zanj filmski lik, nekoč je na letališču s kamero in limuzino vizionarsko pričakal mlado Melanijo Trump kot fiktivno prvo ameriško damo.

Glasbeni izbor:

• Berlinski zid - Možgani na asfaltu
• Lublanski psi - Za boljši jutri
• Pankrti - Počitnice na morju

Zapiski:

• Pank - zgodovina neposlušnosti: Prostori upora
• Komadi: Proleter

Slovenija z dolgo čebelarsko tradicijo, zaščiteno avtohtono kranjsko sivko in velikim številom čebelarjev glede na število prebivalcev velja za eno najbolj prepoznavnih čebelarskih držav na svetu. Več kot 11 tisoč čebelarjev čebelari v več kot 15 tisoč čebelnjakih.

Kar pet jih ima na Kozjanskem tudi Peter Kozmus. Nad čebelami se je navdušil že v osnovni šoli, danes pa ni le priznani čebelarski strokovnjak, temveč tudi vršilec dolžnosti predsednika Apimondie, mednarodne čebelarske zveze, kar velja za eno najvišjih funkcij na področju čebelarstva na svetu. Na Čebelarski zvezi Slovenije, kjer vodi rejski program za kranjsko čebelo, pa je bil tudi vodja projekta svetovni dan čebel, ki smo ga prvič zaznamovali leta 2018.

Načine čebelarjenja je spoznaval skoraj po vsem svetu, od Afrike, Južne Amerike, severnih držav do Azije. Kot pravi, je ena glavnih razlik med Slovenijo in številnimi drugimi državami predvsem v odnosu do čebel. Pri nas zanje dobro skrbimo, medtem ko se ponekod čebelarstva lotevajo predvsem kot velikega posla.

Za moje pojme niso čebelarji, ampak čebele le izkoriščajo. Izračunali so, da imajo večji ekonomski izkupiček, če čebele na začetku sezone kupijo, jih izrabijo, po koncu sezone pa zanje ne skrbijo več.

Peter Kozmus

Katja Franko že več kot 30 let živi na Norveškem. Kot mlada pravnica je prišla na dvomesečno prakso in na koncu ostala. Danes vodi Inštitut za kriminologijo na pravni fakulteti Univerze v Oslu. Primerja življenje v Sloveniji in na Norveškem, kjer predvsem zaradi nafte nimajo večjih gospodarskih težav in tudi zato politika ni osrednja tema. Skandinavsko državo z visokim standardom je močno spremenil strelski pohod Andersa Breivika leta 2011. Strokovno se ukvarja z vprašanji migracij in varnosti, ki jih močno spreminjata digitalizacija in privatizacija. Tudi v Evropi vidimo Trumpove tendence. Katji Franko mednarodna stroka priznava, da odpira teme prihodnosti. V Kolumbiji je analizirala vlogo in vpliv narko kralja Pabla Escobarja. Živi v naravi, praktično ob smučarsko-tekaških progah. V službo se v vsakem vremenu vozi z električnim kolesom, angažira se tudi v slovenskem društvu Triglav.

Glasbeni izbor: 

• Lillebjørn Nilsen - Barn av Regnbuen 
• Vlado Kreslin - Namesto koga roža cveti
• Nils Petter Molvaer - True Love Waits

Popraznično nedeljo takoj po prvomajskih praznikih, ko se začne glavna sezona žarov, smo popoprali s kuhinjo za prave moške. Boštjan Napotnik poleg kulinarike in gastronomije obvlada še marsikaj drugega, od radijskega in televizijskega vodenja do pripovedovanja zgodb. A do »penzije« bo še najraje vztrajal kot kreativni direktor znane oglaševalske agencije.

Za Mirka Ciglerja, ki združuje vojaško in diplomatsko znanje, kolegi pravijo, da je človek, ki razume vojno, a zagovarja mir. V zgodnjih osemdesetih, ko je bil namestnik jugoslovanskega vojaškega atašeja v Pekingu, se je sprehajal med glinenimi vojščaki v kitajskem Šjanu. Pozneje je na misiji Združenih narodov bdel nad vojskama Iraka in Irana. Nekdanji visoki častnik in diplomat je pomemben pečat pri evroatlantskem povezovanju Slovenije pustil tako v Washingtonu, kjer je bil pomočnik veleposlanika v času 11. septembra, kot v Bruslju, kjer je bil tudi del prve slovenske misije pri Natu. Od blizu je torej doživljal zgodovinske prelome. To mu kot publicistu daje odlično osnovo za geopolitične in varnostne analize. Od ruske zasedbe Krima redno objavlja v Dnevnikovem Objektivu.

Glasbena priporočila:

• Ibržniki - Čompe
• (Sittin' On) The Dock Of The Bay - Otis Redding
• Summertime - Janis Joplin

Uporabne povezave:

• objave v Dnevnikovem Objektivu
• knjiga Sedem let na prepihu
• sodelovanje v programih RTV Slovenija

POPRAVEK: V intervjuju je v kontekstu spora z ameriškim obrambnim ministrstvom napačno omenjeno podjetje Palantir, dejansko pa je bilo vpleteno podjetje Anthropic. Za napako se opravičujemo.

Poglavja: 00:00:01 Uvod in geopolitične spremembe današnjega časa 00:01:48 Aroganca in nespoštovanje mednarodnih norm v sodobni politiki 00:03:21 Pomen mednarodnega prava za majhne države in nujnost posodobitve 00:04:38 Umetna inteligenca, algoritmi in etika v sodobnem vojskovanju 00:06:57 Notranji pritiski in menjave v ameriških oboroženih silah 00:08:01 Samozavest avtokratov in njihova fascinacija nad vojaško silo 00:11:17 Vojna v Iranu kot primer vojaške superiornosti brez politične zmage 00:14:02 Umetnost barantanja in strategija izčrpavanja 00:15:18 Skriti strateški cilji: slabitev Kitajske in Evropske unije 00:18:26 Konec transatlantske dobe: selitev ameriškega interesa v Azijo 00:20:43 Potreba po avtonomni Evropski obrambni uniji 00:21:51 Pogoji za morebiten izstop Slovenije iz Nata 00:24:34 Evropa kot četrti steber nove svetovne ureditve 00:26:01 Osebne izkušnje z misije Združenih narodov na iransko-iraški meji 00:29:51 Vzpon Kitajske: od zaprte države do nepredstavljivega razvoja 00:32:11 Preseganje evrocentrizma in novi odnosi s svetovnimi velesilami 00:35:46 Soočenje z upokojitvijo in nova publicistična faza življenja

Fulvio Dovgan je specialni pedagog z desetletji izkušenj pri delu s priprtimi in zaprtimi v slovenskih zaporih. Tudi z najbolj zloglasnimi in nevarnimi zločinci, ki jih pozna širša slovenska javnost: med drugim s serijskim morilcem Metodom Trobcem, o čemer sicer izrazito nerad razglablja. V intervjuju pripoveduje o naravi dela in svojem odnosu do njega, kariernih vrhuncih, med katere gotovo spada častni viteški naziv, ki mu ga je pred par leti podelil predsednik Italije Sergio Mattarella, pa tudi o svojem upornem mladostništvu, zaradi katerega se je sam kdaj znašel v navzkrižju z zakonom.

Kaj nam fosili povedo o nahajališčih nafte, zakaj je bila Bohinjska dolina še ne tako davno do vrha polna ledu in kako so fosili rib zašli na Triglav? Geologija ni le pogled v davno preteklost, ampak tudi ključ do razumevanja prihodnosti, pravi tokratni Nedeljski gost geolog in direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec. Ob 80-letnici delovanja zavoda z njim odstiramo, kako geologi "vidijo" v globino, kjer nimamo neposrednih podatkov, in zakaj so bili po poplavah med prvimi na terenu.

Poslušajte še: 

Kako smo jemali mero plazu

Nedeljski gost Andrej Šmuc

Geološka detektivka: Je Nadiža nekoč tekla v obratno smer?

Po sledi pradavnih megapotresov

Kaj skriva prah v hišnih sesalcih?