V tokratni Frekvenci X se posvečamo tistim, ki so s svojim znanstvenim delom sooblikovali obraz slovenske znanosti. Predstavljamo sedem portretov letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev, raziskovalcev in inovatorjev, ki so z nami delili raziskovalne vpoglede in ozadja projektov, s katerimi prispevajo k boljšemu razumevanju sveta in h konkretnim rešitvam v praksi.

V rubriki Xpertiza (od 00:32:24) se predstavlja Nina Vodnjov, mlada raziskovalka na Kliničnem inštitutu za genomsko medicino.

Nagrajencem, ki jih predstavljamo v tokratni oddaji, pa lahko podrobneje prisluhnete v oddajah Podobe znanja 3. programa Radia Slovenija.

Zoisova nagrada za življenjsko delo

• akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc (medicinska virologija)

• prof. dr. Tomaž Pisanski (diskretna matematika)

Zoisove nagrade za vrhunske dosežke

• prof. dr. Andrej Rahten (preučevanje slovenske politične zgodovine)

• prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl in prof. dr. Igor Plazl (kemijsko in mikro-biokemično mikroprocesno inženirstvo)

• prof. dr. Matjaž Humar (mikroskopski izvori laserske in kvantne svetlobe)

• prof. dr. Kristina Gruden (sistemska in molekularna biologija)

Zoisova priznanja za pomembne dosežke

• doc. dr. Luka Vidmar (interdisciplinarne raziskave literature in kulture (16.–19. stoletje))

• dr. Jožica Gričar (biologija dreves)

• prof. dr. Urban Bren (biomolekularne simulacije)

• dr. Marko Jošt (fotovoltaika)

• dr. Andrej Zorko (kvantni materiali)

• dr. Miroslav Verbič (raziskovanje finančne negotovosti in ekonomskih politik)

Puhova nagrada za življenjsko delo

• prof. dr. Franc Vrečer (razvoj farmacevtskih izdelkov in tehnoloških procesov v industriji)

Puhove nagrade za vrhunske dosežke

• Mateja Gabrijel Blatnik, prof. dr. Helena H. Chowdhury, Marko Kreft, Simon Hawlina, prof. dr. Matjaž Jeras, dr. Robert Zorec (razvoj in uporaba napredne celične imunoterapije pri zdravljenju raka prostate)

Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije

• prof. dr. Uroš Seljak (prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike)

Poglavja: 00:32:24 Xpertiza: Nina Vodnjov

Različne poglede in interese je mogoče tudi v vsakdanjem življenju preseči s pogajanji, kar poleg močne volje in mentalne trdnosti zahteva posebne veščine in kompetence. Še bolj kompleksna so pogajanja na področjih gospodarskih, političnih in diplomatskih interesov, kar spremljamo tudi pri aktualnih poskusih mirovnih pogajanj. V drugem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera teoretična in praktična ozadja diplomatskih in političnih pogajanj, svoje izkušnje nam zaupata dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik in profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič.

V rubriki Xpertiza (od 00:30:20) se predstavlja Anže Štrancar, mladi raziskovalec na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.

Poglavja: 00:02:35 Dr. Boštjan Udovič: ključno pri pogajanjih je zaupanje 00:04:20 Kakšen pogajalec je Donald Trump 00:07:15 Pogajanja okrog palestinskega vprašanja 00:14:23 Primer vrnitve umetniške slike v Piran 00:16:42 Dr. Janez Potočnik: pogajanja Slovenije in EU 00:23:10 Značilnosti uspešnega političnega pogajalca 00:27:47 Pogajanja kot pustolovščina 00:30:20 Xpertiza: Anže Štrancar

Različni pogledi in interesi pogosto vodijo v spore in konflikte, ki jih je mogoče preseči le z dogovorom. Ključna veščina pri tem so pogajanja, s katerimi se srečujemo na številnih ravneh. V zasebnem življenju, v službenem okolju, pogajajo se sindikati in podjetja, pogaja se vlada, pogajajo se politiki, diplomacija skuša s pogajanji končati vojne. Za vsakimi pogajanji stojijo specifični mehanizmi, strategije, veščine, kompetence, simulacijske prakse in diplomatski postopki, ki sooblikujejo razplete v politiki, pravu, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.

V prvem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera psihološka ozadja, praktične izkušnje nam zaupata psihologinja policijskih pogajalcev Ivana Glavina Jelaš in mediator Aleksander Jakobčič.

V rubriki Xpertiza (od 00:27:46) se nam predstavlja Adrijana Kos z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, ki preučuje vpliv umetne inteligence na pogoje za delo.

Poglavja: 00:01:31 Anketa: pogajanja v vsakdanjem življenju 00:02:40 Mehanizmi, ki stojijo za uspešnimi pogajanji 00:03:31 Policijski pogajalski proces, dr. Ivana Glavina Jelaš 00:05:47 Aktivno poslušanje kot sveta veščina 00:09:39 Kaj se lahko naučimo od profesionalnih pogajalcev? 00:12:55 Mediacija in pogajanja, Aleksander Jakobčič 00:18:13 Kako pri pogajanjih preseči osebne zamere in frustracije 00:21:33 Konkreten nasvet za pogajanja 00:26:20 Najbolj pomembno pri pogajanjih, dr. Boštjan Udovič 00:27:46 Xpertiza: Adrijana Kos

Vsakič, ko na nebu zagori zvezdni utrinek, se vprašamo, kaj pravzaprav prinašajo ti drobni popotniki iz vesolja. Asteroidi in meteoriti niso na Zemljo prinesli le niklja, bakra in zlata, temveč morda tudi prve organske molekule in gradnike življenja. V tokratni Frekvenci X iščemo odgovore o tem, katere kamnine in elementi so prišli iz vesolja, kako so oblikovali naš planet in zakaj je od njih odvisna sodobna tehnologija. Vabljeni na odisejado od večkilometrskih kraterjev do vzorcev, ki jih danes prinašajo vesoljske sonde.

V Xpertizi (33.24) pa se nam je pridružil Urh Štempihar Jazbec s Fakultete za strojništvo v Ljubljani.

Gostje so bili: 

• dr. Tomaž Zwitter, astronom in astrofizik, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani,
• dr. Andrej Šmuc, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani,
• dr. Cene Gostinčar, molekularni biolog in mikrobiolog, Biotehniška fakulteta v Ljubljani.

Poglavja: 00:04:50 Kako se je sploh začelo? 00:06:11 Kaj vse so na Zemljo prinesli asteroidi? 00:10:30 Kakšen bi bil naš planet, če meteoriti nikoli ne bi priišli na Zemljo? 00:14:51 Je bilo življenje najprej na Marsu? 00:17:05 Zakaj je pomembno, da raziskujemo ostanke na Zemlji? 00:21:07 Koliko meteoritov pade na Zemljo danes? 00:25:27 Je "rudarjenje" v vesolju sploh možno? 00:26:55 Novice iz sveta astronomije 00:33:24 Xpertiza: Urh Štempihar Jazbec

Deseti november je letos prvič tudi slovenski dan znanosti. Na Valu 202 smo ga zaznamovali v nabito polni kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo v soorganizaciji z Znanostjo na cesti pripravili pub kviz o znanosti v Sloveniji. Večer sta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali, ki sta občinstvo popeljala skozi presenetljiva, smešna in tudi čisto resna vprašanja – od kavitacije in črnega ogljika do ekstremofilnih gliv, kvantne komunikacije in Nobelovih nagrajencev. Z nami so bili raziskovalci, ki so nekatere odgovore razložili kar v živo, ekipe so tekmovale z domiselnostjo in iskrivimi odgovori, publika je navijala, mi pa smo praznovali znanost tako, kot jo najbolje poznamo: z radovednostjo, humorjem in dobrim vzdušjem.

Prisluhnite povzetku kviza in preverite, koliko znanstvenih ugank bi rešili vi.

V Xpertizi (od 00:32:42) pa tokrat gostuje Ajda Godec z Medicinske fakultete v Mariboru.

 

Pri nagradah za pub kviz se najlepše zahvaljujemo Centru Noordung, Slovenskemu etnografskemu muzeju in Muzeju novejše zgodovine ter Znanosti na cesti. 

Večer je potekal v okrilju Meseca znanosti, ki ga podpira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

 

Poglavja: 00:32:42 Xpertiza z Ajdo Godec 00:00:01 Zaznamujemo prvi slovenski dan znanosti 00:00:43 Povzetek znanstvenega pub kviza v SEM-u 00:02:33 Kdo so bile sodelujoče ekipe? 00:09:04 Začnimo s prvim vprašanjem! 00:26:37 Refleksija tekmovalcev 00:24:17 Tomaž Boh, MVZI 00:28:31 Saša Novak, ZnC 00:29:45 Zdaj pa res! Kdo so bili najboljši?

V tokratni Frekvenci X se pogovarjamo z nesojenim nobelovcem, litovskim znanstvenikom Virginijusom Šikšnysom. Bil je eden prvih, ki je ugotovil mehanizem sistema CRISPR. Spoznali smo njegovo zgodbo in smolo z objavo članka ter se z dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštituta spraševali, kako težko je doseči objavo v pomembnih znanstvenih revijah, če prihajaš iz malega inštituta majhne evropske države, kot je Litva. In nenazadnje tudi Slovenija.

V Xpertizi se predstavlja Domen Vreš, ki na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko soustvarja slovenski jezikovni model prihodnosti GaMS. Deluje v okviru Centra za jezikovne vire in tehnologije (CJVT), kjer sodeluje pri projektu Povejmo.

Domen priporoča obisk slovenske LLM arene, kjer lahko vsak preizkusi in oceni več različnih modelov, med njimi tudi slovenske GaMS-e. 

 

Poglavja: 00:21:20 Xpertiza: Domen Vreš 00:03:54 Kdo je Virginijus Šikšnis? 00:07:10 Šikšnis eden prvih, ki je odkril mehanizem CRISPR 00:09:32 Težave z objavo članka 00:12:24 Dr. Roman Jerala o zahtevnosti objav v znanstvenih revijah 00:15:54 Konkurenčnost na področju znanosti

Ste vedeli, da aspirin uporabljajo tudi medvedi? No, ne ravno aspirina, kot ga poznamo mi. Po zimski hibernaciji v naravi poiščejo rastline, ki jim pomagajo pri bolečinah v telesu zaradi večmesečnega mirovanja. O tem, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki, je napisal knjigo Doctors by Nature nizozemski biolog Jaap de Roode, ki ga gostimo v tokratni Frekvenci X.

Gostje:

• dr. Jaap de Roode, nizozemski biolog z Univerze Emory in avtor knjige Doctors by Nature: How Ants, Apes, and Other Animals Heal Themselves
• Peter Omejc, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana
• Gordana Vidić, čebelarka, članica Čebelarskega društva Barje in mentorica čebelarskega krožka

Brala sta Maja Moll in Jan Grilc.

V Xpertizi (od 28:08 naprej) tokrat gostuje mlada raziskovalka na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Iza Kokoravec Povh. Deluje na področju kriminologije in kriminalistike, zanimajo pa jo zlasti mladi prestopniki in vzroki, zakaj jih zanese na kriva pota.

 

Poglavja: 00:00:33 Metulji monarhi, primer tega, da "mama ve najbolje" 00:04:20 Na kakšne načine živali uporabljajo "zdravila" 00:05:05 O vrabcih, ščinkavcih in cigaretnih ogorkih 00:06:56 Kako vemo, da se živali res zdravijo? 00:08:45 Kako živali sploh vedo, da je neka rastlina lahko zdravilo? 00:11:49 Kaj pa udomačene živali in živali v ujetništvu? Obiskali smo ljubljanski ZOO. 00:19:28 O propolisu: Obisk čebelarke Gordane 00:23:40 O medvedu in aspirinu 00:24:53 O mačkah in razvoju novega sredstva proti komarjem 00:26:04 Zakaj je znanje živali o "zdravilih in zdravljenju" pomembno tudi za ljudi 00:27:31 Prihodnji teden v Frekvenci X 00:28:08 Xpertiza: Iza Kokoravec Povh 00:34:14 Povabilo na pub kviz!

Zakaj nam zdravniki za boljše zdravje priporočajo gibanje, spanje in ustrezno prehrano? To ni zgolj floskula, ampak se del odgovora skriva tudi v mitohondrijih, ki so kot nekakšne elektrarne v naših celicah, ki iz hrane proizvajajo energijo za naše telo. A mitohondriji niso ključni le za naše osnovno preživetje, temveč so povezani z različnimi boleznimi in celo s staranjem. Imajo svoj dedni zapis, ki se skoraj izključno prenaša po materi, s čimer so zanimivi tudi za arheologe in forenzike. V njih pa se skriva tudi vzrok, da se je na Zemlji lahko razvilo kompleksno življenje.

Gostji:

• dr. Daša Zupančič, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani
• dr. Karin Writzl, Klinični inštitut za genomsko medicino, UKC Ljubljana

Brala je Mateja Perpar. 

V Xpertizi (od 29:12 naprej) tokrat gostuje doktorski študent podjetništva na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Luka Radičević, ki raziskuje področje vlaganja s pozitivnim družbenim učinkom.

Poglavja: 00:28:59 Xpertiza: Luka Radičević 00:00:15 Dobrodošli v celici 00:01:26 Glej jih, mitohondrije! 00:04:37 Kako so mitohondriji sploh nastali? 00:07:38 Kako mitohondriji sploh proizvajajo energijo? 00:09:50 Tekači in njihova potreba po energiji ali o več stopnjah pridobivanja energije v telesu 00:13:13 Mitohondriji, šport in zdravje 00:14:40 Genetska plat mitohondrijev 00:21:19 O otrocih treh staršev 00:23:08 Mitohondriji in kronične bolezni

Fuzija je tista izmuzljiva tehnologija, za katero nekoliko v šali pravijo, da bo čez 20 let praktično brezmejni vir energije. Žal je že pol stoletja 20 let v prihodnosti in marsikdo se boji, da bo za vedno ostala – v prihodnosti. A bodimo optimisti. Po svetu stoji že kar nekaj eksperimentalnih fuzijskih reaktorjev, ki služijo raziskovalnemu delu. Z nekaterimi so že uspeli doseči magično mejo, ko iz reaktorja dobijo več toplotne energije, kot je vložijo. Medtem pa se v Franciji gradi eden izmed največjih projektov v zgodovini človeštva, fuzijski reaktor ITER. Kod hodi ITER, se v najnovejši Frekvenci X sprašujeta Maja Ratej in strokovni sodelavec oddaje dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta.

Gostje:

• Sabina Griffith, ITER
• Dr. Boštjan Končar, Institut 'Jožef Stefan'
• Dr. Igor Lengar, Institut 'Jožef Stefan'

Brali so: Ana Bohte, Igor Velše in Bernard Stramič

Gostja v Xpertizi, ki jo najdete ob koncu oddaje, pa je dr. Tina Kamenšek z Zdravstvene fakultete v Ljubljani, ki je svojo karierno pot začela kot medicinska sestra, nato pa je pod mentorstvom dr. Janeza Žiberta spisala doktorat in zdaj prihodnje medicinske sestre kot asistentka na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani poučuje, kako bolje brati, analizirati in uporabljati podatke v zdravstvu.

Poglavja: 00:32:17 Xpertiza: Tina Kamenšek 00:00:07 Matejev in Majin uvod 00:05:02 Slovarček osnovnih pojmov v fuziji 00:06:19 Fuzija in zvezde 00:08:19 Obisk na razstavi o energiji v Reaktorskem centru Brinje pri Ljubljani 00:12:34 Zdaj pa k Itru 00:17:40 100 milijonov stopinj Celzija! Kakšen material bo kos temu? 00:23:36 Kako najti primerno gorivo? 00:28:54 Ostale možnosti, ki jih nakazuje raziskovanje fuzije

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Smo v tednu Nobelovih nagrad in tudi letos v Frekvenci X spremljamo, katera odkritja tokrat prinese pod žaromete. Ponedeljek je tradicionalno namenjen medicini, torek fiziki, sreda kemiji, ob čemer bomo v Valovi znanstveno najbolj podmazani oddaji s strokovnjaki pokomentirali, kam seže domet letos izpostavljenih odkritij.

Gostje:

Dr. Alojz Ihan, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani
Dr. Rok Žitko, Institut Jožef Stefan
Dr. Tomaž Prosen, Fakulteta za matematiko in fiziko
Dr. Matjaž Mazaj, Kemijski inštitut

Gostja v rubriki Xpertiza je Lana Vogrinec z Nacionalnega inštituta za biologijo.

 

V oddaji smo omenili tudi Kvantni dan 202. Če ga še niste poslušali, ga najdete tu. 

**Ob vnovičnem poslušanju smo ugotovili, da smo v oddaji napačno navedli, da celice T nastajajo v priželjcu. Tam dozorevajo, medtem ko nastajajo v kostnem mozgu. Limfociti B pa tako nastajajo kot dozorevajo v kostnem mozgu. 

Poglavja: 00:30:28 Xpertiza: Lana Vogrinec 00:00:01 O statistiki Nobelovih nagrad in letošnjih vtisih 00:06:21 Nobelova nagrada 2025 v medicini in fiziologiji 00:13:54 Nobelova nagrada 2025 v fiziki 00:19:57 Nobelova nagrada 2025 v kemiji

Za vedno se je poslovila Jane Goodall, primatologinja, neutrudna borka za okolje, naš planet in človeško solidarnost z vsemi bitji na Zemlji. S svojim programom 'Roots and Shoots' je zadnja leta intenzivno širila optimizem in vnemo za to, da se svet lahko premakne na bolje, najraje je nagovarjala predvsem mlade po vsem svetu. Ob 10-letnici Frekvence X smo leta 2019 posneli ekskluzivni intervju z njo. Matej Praprotnik in Maja Ratej se ob njeni smrti spominjata pogovora z njo, med drugim tudi tega, kako je poudarila, da ne smemo izgubiti upanja in kako moramo sleherni večer, preden zaspimo, skleniti z vprašanjem, ali smo tisti dan naredili kaj dobrega za svet. Ker je bila izjemna, ker njeno sporočilo, njen optimizem, njena trma in zanos nikoli ne bodo zamrli, vabimo k vnovičnemu poslušanju intervjuja z njo. Nam je dala izjemno popotnico, upamo, da se tudi vas dotakne kakšna od njenih misli. Jane Goodall v spomin od ekipe Frekvence X. Fotografija: Reuters