Mojca Lavrenčič je klasično izobražena glasbenica, pianistka, čembalistka in dirigentka. Dirigira vsem profesionalnim orkestrom v naši državi in v tujini. Februarja letos je bila sprejeta na prestižno tekmovanje La Maestra v Parizu, na katerega sprejmejo le šestnajst udeleženk na podlagi prijavljenih posnetkov in življenjepisa. Dirigentko z absolutno zmago na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, glasbenico z nazivom najboljše dirigentke na svetu, Mojco Lavrenčič, boste spoznali v današnjem Intervjuju na Prvem.

V Sloveniji živi po različnih ocenah med 160 tisoč in 170 tisoč ljudi z različnimi statusi invalidnosti, kar je približno 8 odstotkov prebivalstva. Lani je bilo med delovno aktivnimi prebivalci nekaj več kot 36 tisoč delovno aktivnih invalidov, pomemben del invalidov pa je upokojen. Kot ugotavljajo v letnem poročilu za leto 2025 v Fundaciji invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije, invalidi še vedno prejemajo nizke dohodke ali nizke invalidske pokojnine, in to v znesku, ki ostaja pod pragom tveganja revščine. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji? Ali naša država ustvarja možnosti za doseganje najvišje možne ravni zdravja, izobrazbe, zaposljivosti in socialnoekonomske neodvisnosti invalidov? Kako je z dostopnostjo na vseh področjih življenja, sodelovanjem pri soodločanju in delovanjem v družbi ter kaj bi bilo treba še urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja bo državni svetnik, predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu Republike Slovenije in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.

»Mladi morajo čutiti, da nam je mar,« pravi dr. Klemen Lah, dolgoletni učitelj in član Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje. O težavah sodobne šole, permisivni vzgoji in "sončkih", drastičnem padcu bralne pismenosti, o učiteljski avtoriteti in avtonomiji ter soodnosni moči in ranljivosti mladih in odraslih se je z njim pogovarjala Liana Buršič.

Vinko Kralj že tri desetletja zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi v nemški zvezni deželi Baden Württemberg. Že vrsto let je tudi vodja aktiva slovenskih učiteljev v Nemčiji, tesno pa na svojem delovnem področju sodeluje tako s Slovenijo kot tudi z nemško stroko. O svoji učiteljski poti, o učiteljskem delu v slovenski dopolnilni šoli, pa tudi o prepletanju dveh kultur - slovenske in nemške, o glasbenem delovanju in izkušnji življenja v tujini, se je z njim pogovarjala Lili Brunec.

Njegovo ime največkrat povezujemo z vrhunskim športom, olimpijskimi igrami in psihično pripravo športnikov. Je eden najprepoznavnejših slovenskih športnih psihologov, profesor in avtor številnih knjig. Že več kot 30 let deluje v vrhunskem športu in spremlja slovenske športnice in športnike na poti do največjih uspehov. V zadnjih letih pa je bil v središču pozornosti tudi zaradi spora z vodstvom Fakultete za šport, vstopa v politiko in odmevnih javnih razprav. Ko govori o športu, govori tudi o človeku. Ko govori o družbi, odpira vprašanja o odgovornosti, kompetentnosti in zaupanju. Gost oddaje Intervju je profesor doktor Matej Tušak.

Stojan Petrič je eden najbolj uspešnih gospodarstvenikov v Sloveniji, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Kolektorja, od upokojitve leta 2014 pa njegov prvi nadzornik. Tudi po več kot 50-ih letih ostaja zvest podjetju, ki je po zaprtju rudnika živega srebra ime Idrije znova ponesel v svet. Skupina Kolektor danes zaposluje 5500 ljudi v 30-ih podjetjih in 14-ih državah. Kot poudarja Petrič, tudi dobitnik priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta, ki ga podeljuje Združenje manager, je njegov cilj, da Kolektor tudi v prihodnje ostane v slovenski lasti, njegov sedež pa v Idriji. Kakšen pa je Petrič kot človek? Delaven in discipliniran, sprošča se s tekom ali hojo po priljubljeni poti ob Rakah in igranjem harmonike, zaradi slabih izkušenj je previden do novinarjev. Ne mara potovanj in je najraje v Idriji, majhnem mestu, ki je že stoletja središče znanja in razvoja.

»Vsaka posplošitev človeških razlik vedno trči ob dejstvo, da je človek edinstven,« pravi gostja sredinega intervjuja na Prvem, prof. dr. Nancy McWilliams, mednarodno priznana in večkrat nagrajena ameriška psihoanalitičarka, psihologinja, predavateljica in avtorica knjig. Njena knjiga Psihoanalitična diagnostika je bila prevedena v več kot dvajset jezikov, imamo jo tudi v slovenščini. Profesorica Nancy McWilliams neutrudno raziskuje človeško osebnost in odnose, se preizprašuje o razlikah in univerzalnosti kategorij duševnih motenj ter nastavlja ogledalo družbi in posamezniku. Po šestdesetih letih kariere je še vedno dejavna, tudi na predavateljskih turnejah po svetu. Pred kratkim je obiskala tudi Ljubljano. S prof. dr. Nancy McWilliams se bo v sredo po 10. uri pogovarjala Mojca Delač.

Ob koncu šolskega leta smo pred mikrofon povabili Milana Mandeljca, profesorja angleščine na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik. Ali se generacije otrok spreminjajo, ali je vzrok za pomanjkanje učiteljev prenizka plača, kako vzpostavlja avtoriteto in motivira učence, kako umetna inteligenca spreminja šolski prostor, kako komentira napoved nove vlade, da bo vzpostavila nevtralno šolo – to je le nekaj vprašanj za Mandeljca, ki je bil v okviru iniciative »Učitelj sem! Učiteljica sem!« izbran za Učitelja leta 2025. Med več kot 400 nominiranimi učitelji angleškega jezika z vsega sveta je bil izbran tudi med šestnajst udeležencev mednarodnega izobraževanja v Združenih državah Amerike. Pred mikrofon ga je povabila Darja Groznik.

V okviru ozaveščevalne kampanje Trip ali trik?, s katero na RTV Slovenija v tem tednu opozarjamo na pasti uporabe različnih mamil in alkohola, smo v sredin Intervju povabili dolgoletnega terapevta in vodjo Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica Miho Kramlija, ki se ukvarja tudi z obravnavo nekemičnih zasvojenosti, ki so povezane z igrami na srečo, videoigrami, mobilnimi telefoni in družbenimi omrežji. Miha Kramli, ki ga vabijo tudi na preventivne delavnice na šole, v pogovoru pojasnjuje povezavo med družinsko dinamiko in zasvojenostjo, vpliv elektronskih igrač na dojemljivost za pojav zasvojenosti in tudi, zakaj je potrebnih 1700 dni za spremembo življenjskega vzorca pri zasvojenih.

Evropska unija je v preteklih letih sprejela več zakonov, ki naj bi ščitili uporabnice in uporabnike pred škodljivimi in nezakonitimi praksami tehnoloških gigantov. Vendar v Bruslju pripravljajo spremembe, ki naj bi to regulacijo omilile. Kaj se dogaja? To v tokratnem Intervjuju razlaga Bram Vranken iz organizacije Corporate Europe Observatory, kjer nadzorujejo, preiskujejo in razkrivajo lobiranje.

Je res, da je imel Ivan Cankar patološki odnos do matere? Je res bil povsem zapit? Je sporočilo njegove književnosti res pesimistično in depresivno? – V pogovoru z literarno zgodovinarko smo preverjali kateri stereotipi o Cankarju držijo in kateri ne.

10. maja je minilo 150 let od rojstva Ivana Cankarja, pisatelja, dramatika, esejista, pesnika in javnega intelektualca, ki se ga Slovenci sicer ne obotavljamo razglašati za »našega največjega«, a se prav tako ne pomišljamo nad njim zgražati in – še zlasti v zadnjih nekaj desetletjih – tudi iskati vsakovrstnih pojasnil oziroma izgovorov, zakaj bi se branju njegove literature v kolikor je mogoče širokem loku radi ognili. Toda literarna zgodovinarka, predavateljica na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Alojzija Zupan Sosič, je prepričana, da si, če se odločimo Cankarjevo književnost ignorirati, pravzaprav delamo medvedjo uslugo.

V monografiji Uporno upanje v prihodnost : Ivan Cankar, romanopisec in mislec, ki je pred nedavnim izšla pri Cankarjevi založbi, namreč prepričljivo dokazuje, da je Cankar še kako tudi avtor za naš današnji čas. Da je Cankar pravzaprav avtor za vse čase. Da je, še drugače rečeno, ob Hiši Marije Pomočnice in Pohujšanju v dolini šentflorjanski in Podobah iz sanj in drugih delih mogoče daljnovidno in pretanjeno misliti samega sebe in svet – obenem krut, bridek in lep –, v katerem živimo. Kaj vse nas torej odriva stran od Ivana Cankarja in kaj vse bi utegnili odkriti v literarnih pokrajinah, ki nam jih je zapustil, če se bomo tjakaj le odpravili, smo v pogovoru z dr. Zupan Sosič preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem.