Ko jih srečamo v morju med plavanjem, ni prijetno. Ko jih opazujemo od daleč, so očarljive. Lahko bi se nam zdele kot želatina brez zaznav, ampak kot boste slišali v nadaljevanju, njihovo živčevje ni tako brezdelno, kot bi se zdelo. Tokrat bomo spoznavali živčevje meduz, pri tem pa nam bo pomagala doc. dr. Andreja Ramšak z Nacionalnega inštituta za biologijo, Morske biološke postaje Piran, kjer deluje že nekaj več kot 25 let. Pripravlja: Mojca Delač

V poletje skačemo z raziskovalnim zaletom. Tokratna epizoda je povsem posvečena gibanju. Od poletne šole TBrainBoost, novih ugotovitev na področju gibanja in možganov ter dolgoživosti in zdravoživosti do svetovnega dneva ALS, ki smo ga obeležili 21. junija. Prav te dni v Madridu poteka evropski kongres o tej bolezni in marsikaj je novega! Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Urošem Marušičem in doc. dr. Blažem Koritnikom.

To je 529. epizoda naših možganskih potovanj, pred mikrofonom pa prvič gostimo – infektologinjo! V Evropi in tudi pri nas znova narašča število primerov sifilisa. Bolezen v obliki nevrosifilisa lahko močno prizadane tudi možgane. Na primeru nevrosifilisa se je veliko naučila tudi psihiatrija. Stigma je še velika. Če ga hitro odkrijejo, je zelo dobro ozdravljiv. Bolezen, ki ima zanimivo zgodovino, nikakor ni stvar preteklosti. Vabljeni na potep z Mojco Delač in njeno gostjo, specialistko infektologije, dr. Barbaro Kokošar Ulčar!

Od pet do deset odstotkov populacije bo v življenju enkrat doživelo epileptični napad, in to zaradi različnih vzrokov. Ni pa vsak epileptični napad že epilepsija, razlaga asist. mag. Bogdan Lorber, nevrolog na ljubljanski Nevrološki kliniki in vodja Centra za epilepsije UKC Ljubljana. Tokratno epizodo je spodbudila poslušalka, ki jo je zanimalo, kaj sproži epileptični napad in kaj se takrat dogaja z našimi možgani. To pa je odprlo še cel kup zanimivosti o področju kronične bolezni, ki ni enoznačna in je še vedno v mnogočem velik vprašaj. Pripravlja: Mojca Delač

Svetovno prebivalstvo se stara, staranje pa prinese spremembe, tudi nevrodegeneracijo. Po napovedih združenja Alzheimer international naj bi leta 2030 po svetu z demenco živelo 78 milijonov ljudi. Za vsakega med njimi moramo prišteti še vsaj dva svojca ali bližnja, ki ju ta bolezen prizadene. Znanost napreduje, vztrajno išče odgovore, od razumevanja mehanizmov do diagnoze in terapij. Tokrat si postavljamo vprašanje - Kakšne bodo spominske klinike prihodnosti? V tokratni oddaji sta z nami prof. dr. Eric Westman, vodja odseka za klinično geriatrijo na oddelku za nevrobiologijo Inštituta karolinska v Stockholmu, ki se na Imperial Collegu v Londonu ukvarja tudi za raziskovanjem epidemije staranja ter prof. dr. Sebastiaan Engelborghs, nevrolog in nevroznanstvenik, ki deluje Univerzi Vrije Univerzitat v Bruslju in oddelku za nevrologijo na Univerzi Ziekenhuis v Belgiji. Pripravlja: Mojca Delač.

"Prihodnost je ena od primarnih nalog možganov", pravi tokratni gost Mojce Delač v novi epizodi Možganov na dlani. V njej se bomo s prof. dr. Grego Repovšem sprehodili v prihodnost. Ste vedeli, da je spomin zanjo še bolj ključen kot za preteklost? Da prihodnost zaposluje dobršni del možganov in prav tako velik del vsakdana? Kako vpliva na naše odločanje, načrtovanje in simulacijo stvari, ki se bodo zgodile? Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje.

Tokratno možgansko druženje je spodbudilo dejstvo, da je 16. april mednarodni dan glasu. Ampak… mi se ne bomo osredotočili na glasilke, temveč na glas v naši glavi. Zato smo v možgansko družbo povabili profesorja, ki je velik del svojih raziskav posvetil prav tej temi in je tudi napisal knjigo The Voices Within: The History and Science of How We Talk to Ourselves. – Notranji glasovi- Zgodovina in znanost tega, kako govorimo s seboj. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Charlesom Fernyhoughjem. Vabljeni k poslušanju!

Tudi če še niste obiskali Firenc, ste o njih zagotovo že kaj slišali. V italijanski prestolnici renesanse v Toskani, ob reki Arno, vsak kamen nosi zgodovino in vsak kotiček – umetnost. Tam so pustili svoj odtis Michelangelo, da Vinci, Carravagio in Botticelli, tam kraljuje veličastna kupola Brunelleschija, tam Galeria Uffizzi hrani nekatera najimenitnejša dela zgodovine umetnosti … tam ti od lepega res lahko zastane dih. Kaj pa, če te ta umetnost tako prevzame, da spodbudi močan fiziološki in čustven odziv? O Stendhalovem sindromu s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom. Pripravlja: Mojca Delač.

“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.

Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Njenega pravega imena ne poznamo. Vemo pa, da je bila rojena leta 1965 in da prihaja iz San Diega v Združenih državah Amerike. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ekipa raziskovalcev na Univerzi Iowa začela preučevati bolnico S. M. Tudi letos, že 11. leto zapored pridružujejo temi Tedna možganov. Ta poteka tretji teden v marcu in prinaša tudi slovenski dan možganov, letos pa so se organizatorji odločili, da bo glavni – strah. O strahu se bomo pogovarjali tudi v obeh marčevskih epizodah Možganov na dlani.

Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4